Klub Študentov Ilirska Bistrica

Naključni fotografiji

DSCN7570

Aktualno

Sveže novice iz Kluba Študentov Ilirska Bistrica :)

Da so tudi starejši občutili utrip veselega decembra

Obisk Doma starejših občanov Ilirska Bistrica vsak zadnji teden v decembru je postal že tradicija. Letos smo se aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica in Niko Poles s svojimi harmonikaši zbrali 27. decembra in se odpravili na obisk, kjer so nas z velikim veseljem pričakali starejši. Ob naši mladosti, radosti in sreči, ki jo tam pustimo zanje, jih preplavi kurja polt, solze v očeh in neskončna hvaležnost. Z njimi kakšno rečemo, zaplešemo in zapojemo ter se podružimo.  


ZViS-K bo končno stopil v veljavo

Danes je bilo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeno besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, poznanega tudi kot ZViS-K. Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 15. decembra 2016.

Novela tako za študente kot tudi za vse zaposlene, ki delujejo v slovenskem visokošolskem prostoru, pomeni veliko sprememb na področju visokega šolstva. Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS predstavlja bistvene spremembe, ki jih bomo deležni študenti.

Za eno večjih težav se je izkazala izguba statusa študenta v času, ko študent diplomira. Pred samo novelo so bili študenti, ki so zaključili študij prve bolonjske stopnje pred oktobrom, prikrajšani za marsikatero študentsko ugodnost. V trenutku, ko je študent diplomiral, je hkrati namreč tudi izgubil status študenta in z njim povezane pravice, kot so na primer urejeno zdravstveno zavarovanje, možnost bivanja v javnih študentskih domovih, subvencionirana študentska prehrana in prevozi, možnost opravljanja študentskega dela itd. Posledično je večina študentov zavlačevala z oddajo diplomske naloge z namenom, da bi status ohranila čim dlje. Novela ZViS zagotavlja, da v primeru diplomiranja študent ohrani status do konca tekočega študijskega leta. S tem se bo bolj pridne študente prenehalo‘kaznovati’ z odvzemom pravic in se posledično tudi spodbujalo sprotno delo – diplomiranje v krajšem roku, kot je bilo to do zdaj v navadi. Poleg ohranitve statusa študenta novela prinaša še eno novost, povezano s statusom študenta. Novela ohranja možnost izrednega podaljšanja statusa za vse študentke matere, ki med študijskim letom rodijo živorojenega otroka, to možnost pa razširja tudi na očete študente.

Kot veliko prednost lahko poudarimo tudi ponovno zakonsko zagotovitev sofinanciranja doktorskega študija v Sloveniji. Plačljivost in hkrati nedostopnost doktorskega študija je v zadnjem času predstavljala eno izmed ključnih vprašanj v slovenskem visokošolskem prostoru. Težava je nastala, ko je začelo primanjkovati evropskih sredstev za sofinanciranje doktorskega študija in tako med letoma 2013 in 2016 doktorski študij sploh ni bil sofinanciran. Z novelo ZViS bo študentom to spet omogočeno, hkrati pa želijo s to metodo med spodbuditi zanimanje študentov za doktorski študij, kar ima tudi pozitiven družbeni vpliv.

Novela ZViS študentom prinaša enakovreden položaj znotraj akademske skupnosti. Posledično študenti z uveljavitvijo novele postajajo polnopravni člani akademske skupnosti, poleg tega pa je z zakonom določen tudi minimalni delež predstavnikov študentov v akademskih zborih (20 %).

Po implementaciji novele študenti pozdravljamo še zakonsko urejanje financiranja visokega šolstva. Kljub temu da bo Zavodom omogočeno strateško načrtovanje financiranja, pa še vedno čakamo na definicijo modela za dosego zastavljene skupne višine financiranja študijske dejavnosti.

Novela prinaša tudi zakonsko urejanje boljšega sistema zdravstvenega varstva študentov. Vsi študentje prvih letnikov dodiplomskih študijskih programov bodo morali za boljši nadzor nad zdravstvenim stanjem študentov opravljati sistematske preglede, kjer bodo deležni svetovanj o zdravem življenjskem slogu in zdravju na splošno, z laboratorijskimi analizami papovratnih informacij o njihovem zdravstvenem stanju.

Poleg vseh pozitivnih posledic novela prinaša tudi skrb vzbujajoče spremembe, na primer prehod s programske na institucionalno akreditacijo visokošolskih zavodov. To v praksi pomeni, da bo NAKVIS presojal le institucije kot celote in ne posameznih programov.Visokošolski zavodi bi lahko potemtakem samovoljno spreminjali študijske programe, kar pa ne prinaša nujno spremembe v smeri dviga kakovosti.

Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS

( http://www.skis-zveza.si/novice/zvis-k-bo-kon%C4%8Dno-stopil-v-veljavo )


Študentsko delo in izračun pokojninske dobe

V skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB lahko dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja in pod pogoji, ki jih navaja zakon, pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo). S 1. februarjem 2015 pa so stopile v veljavo spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki so povzročile korenita preoblikovanja študentskega dela.

Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo ter možnost spoznavanja potencialnih novih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ob navedenem se poudarja začasna in občasna narava dela dijakov in študentov, torej gre za dela, ki se opravljajo določen krajši čas ali od časa do časa.

S 1. februarjem 2015 pa so stopile v veljavo spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki so povzročile korenita preoblikovanja študentskega dela. Glavne spremembe so bile:

1. Študentsko delo se šteje v pokojninsko dobo. Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oziroma prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto). Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

Za točen izračun pokojninske dobe je najprej potreben končni znesek, ki ga študent v letu prisluži, in torej ne more biti uradno znan niti en dan pred koncem tekočega leta. Podatke, s katerimi lahko izračuna točno pokojninsko dobo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dobi z nekajmesečnim zamikom, saj jih morajo še prej obdelati na Finančni upravi Republike Slovenije. Enako velja tudi za podatek, ki ga izračuna Statistični urad Republike Slovenije. Ta v začetku leta izračuna povprečno letno plačo za preteklo leto, ki je druga osnova za izračun pokojninske dobe. To je tudi razlog, zakaj točni podatki o prisluženi pokojninski dobi študenta ne morejo biti znani takoj v začetku leta.

Kako pa se izračuna pokojninska doba?

V prehodnem obdobju v letu 2015 se je študentu priznal po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se je opravil izračun, od tedaj pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

PRIMER: Če bi študent v povprečju zaslužil 300 € bruto mesečno, torej 3600 € bruto letno, bi dobil 4 mesece in 9 dni pokojninske dobe.

*Pri navedenem pa je treba opozoriti, da se za eno koledarsko leto posamezniku lahko prizna le 12 mesecev pokojninske dobe, vsa preplačila pa se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Bolj enostavno si lahko svojo okvirno pokojninsko dobo izračunate tudi na portalih študentskih servisov.

2. Uvedeni so bili obvezni prispevki v korist študentov. Te deloma plačujemo dijaki in študentje, deloma pa naročnik, in sicer študent prispeva 15,5 % v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naročnik pa ostalih 8,85 % v isto blagajno. Poleg tega delodajalec za vsako plačilo študentu prispeva še dodatnih 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, 0,53 % prispevkov za primer poklicne bolezni, 16 % splošne koncesijske dajatve in še 2 % dodatne koncesijske dajatve. Skupni znesek računa dajatev in prispevkov delodajalca je enak 33,74 % bruto zneska plačila študentu. Prispevke obračunava študentski servis hkrati z zneskom zaslužka in o tem poroča FURS-u.

Ureditev od 1. 2. 2015
Delež obremenitve Znesek
Napotnica 100,00 €
DELODAJALEC
Koncesijska dajatev (štipendije, ŠOS, posredniki) 16,00% 16,00 €
Dodatna koncesijska dajat

v (študentski domovi)

2,00% 2,00 €
Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53% 0,53 €
Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85% 8,85 €
Prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36% 6,36 €
DIJAK/ŠTUDENT
Prispevki zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50% 15,50 €
Izplačilo študentu 84,50 €
Strošek delodajalca 33,74% 133,74 €

 

3. Minimalna urna postavka za študentsko delo je od 1. 9. 2016 dalje 4,53 € bruto, kar pomeni 3,83 € neto. Razlika 15,5 % je, kot že omenjeno, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tako zavarovani vsi delavci, s čimer so jim zagotovljene naslednje pravice: pravica do pokojnine, pravica iz invalidskega zavarovanja, dodatna pravica (npr. pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ter pravica do invalidnine,v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) in druge pravice, kot je npr. pravica do letnega dodatka (podobno kot regres, le da je za upokojence). S temi pravicami pa pridemo do pokojninske oziroma delovne dobe. Ti besedni zvezi pa, četudi sta pogosto omenjeni skupaj, ne pomenita enako.

Delovna doba je doba, ki predstavlja, koliko časa je delavec v delovnem razmerju. To pomeni, da delovna doba teče na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan izplačevati dodatek na delovno dobo, višina dodatka pa se določi v kolektivni pogodbi (po navadi jo določi delodajalec sam).

Pokojninska doba je doba, na podlagi katere se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero le-te. Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni, torej znesek, ki ga dijaki in študenti zaslužijo v celotnem prejšnjem letu. Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

Izpis o trajanju pokojninske dobe lahko dobiš:

- na območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje);

- če izpolniš vlogo [dostopna tukaj] in jo pošlješ na območno enoto ZPIZ po elektronski ali navadni pošti;

- z okvirnim izračunom na portalih študentskih servisov;

- na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (uraden izpis).

Zavarovalna doba je doba, v kateri je bil delavec zavarovan in so bili zanj plačani prispevki. Zavarovalna doba pa ne teče samo v času, ko je bil posameznik zaposlen, je na starševskem ali porodniškem dopustu, je upravičen do nadomestila za brezposelne, ampak tudi v času študentskega dela. Torej, zavarovalna doba je tista, ki se upošteva pri upokojitvi.

 

Natalija Vidic in Petra Dermota,
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

 

Viri:

ZPIZ

PisRS

studentski-servis.com

MDDSZ 


Prvi december, svetovni dan boja proti aidsu

Aids povzroči virus HIV, to je virus človeške pomanjkljivosti, ki napade in uniči bele krvničke,

pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim. Virus HIV se nahaja v vseh telesnih

tekočinah in se prenaša s spolnimi odnosi, s prejetjem okužene krvi, preko onesnaženih igel,

brizg, ali preko okužene matere na otroka.

Ste vedeli, da je do leta 2010 zaradi te bolezni umrlo okrog 27 milijonov ljudi in da se vsak

dan skoraj 3000 mladih po svetu okuži z virusom HIV?

Da bi te številke zmanjšali, velja 1. december za svetovni dan boja proti aidsu in v mnogih

krajih potekajo na ta dan ozaveščevalne akcije. V Ilirski Bistrici sta se aktivirala dijaka iz

dijaške sekcije Kluba študentov Ilirska Bistrica, Lara Štemberger in Žan Vičič. Mimoidočim na

sejmu na Placu, dijakom Gimnazije Ilirska Bistrica in zaposlenim ter obiskovalcem Knjižnice

Makse Samsa sta delila brošure o aidsu, kondome in rdeče pentljice, ki ponazarjajo varno

spolnost in solidarnost do okuženih. Odpravila sta se tudi v različne bistriške gostilne

(Gostilna pri Matetu, Tomex, Triglav pub, Bar Oranž…), kjer sta presenetila gostince in

obiskovalce ob jutranji kavi in jih hkrati poučila o tej nevarni bolezni.


Smisel ni v tem, kar prejmeš, ampak v tem, kar daš – BOŽIČEK ZA EN DAN

Vseslovenska dobrodelna akcija, ki že nekaj let žanje uspehe in dokazuje, da znamo biti Slovenci kljub vsemu zelo dobrodelni, bo tudi letos polepšala božične praznike približno pet tisoč otrokom.

Vsak, ki postane ”božiček za en dan”, na internetni strani www.bozicekzaendan.si izbere svojega nadebudneža, tj. otroka, kateremu bo pripravil darilo – okrašeno škatlo, ki jo bo napolnil s sladkarijami, šolskimi potrebščinami, izdelki za osebno higieno itd. Božički za en dan škatle prinesejo na izbirna mesta, ki so po celi Sloveniji in s ponosom povemo, da ga imamo tudi v Ilirski Bistrici – na Klubu študentov Ilirska Bistrica, na Jurčičevi 1 (v stavbi stare glasbene), kamor lahko prinesete škatlo vse do 6. decembra, in sicer vsak petek od 19. do 21. ure in soboto od 10. do 12. ure.  Lani smo jih zbrali več kot 60!

Nič ne čakaj, obišči www.bozicekzaendan.si, izberi si otroka, pripravi darilo zanj in ga prinesi na naš KŠIB!


Božiček za en dan


Kamen na kamen, palača, zrno na zrno, pogača, zamašek na zamašek pa … veliko zamaškov!

Do konca novembra poteka naša velika zbiralna akcija plastičnih zamaškov, s katerimi želimo zbrati nekaj denarja, da bi finančno pomagali dečku Vidu in njegovi družini pri plačevanju terapij in zdravljenja. Zamaške lahko oddate v prostorih Rdečega križa ali pa pri nas, na Klubu študentov Ilirska Bistrica – na Jurčičevi 1 (stara glasbena šola), in sicer vsak petek od 19. do 21. ure in vsako soboto od 10. do 12. ure. Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo, če se vsaj malo potrudimo! Pravijo, da ko nekaj damo, v resnici prejmemo. In to je še kako res, dobro se z dobrim vrača.
Hvala za vašo pomoč! :)

REDNA LETNA SKUPŠČINA KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA 2016

V petek, 4. novembra, je v sejni sobi na Jurčičevi ulici 1 v Ilirski Bistrici potekala redna skupščina Kluba študentov Ilirska Bistrica, na kateri se je zbrala večina aktivistov kluba in izvolila novo vodstvo. Skupaj so pregledali še letno programsko in finančno poročilo za šolsko oz.študijsko leto 2015/16 ter poročilo nadzorne komisije, nova kandidatka za predsednico, Kristina Urh, pa je predstavila letno poročilo za tekoče šolsko/študijsko leto. Po pregledanih kandidaturah in predstavitvi kandidatov so aktivisti, na čelu s predsednico Kajo Boštjančič, izvolili nov upravni odbor, in sicer v sestavi:

  • Kristina Urh – predsednica
  • Katarina Penko – podpredsednica
  • Monika Derenčin – blagajničarka
  • Diana Iskra – tajnica
  • Žan Vičič- predstavnik dijaške sekcije
  • Tina Hostinger – svetnica v Svetu ŠOLS in v Zvezi ŠKIS

 

Novo nadzorno komisijo sestaviljajo Kaja Boštjančič, Lara Dujc in Tina Križman, disciplinsko komisijo pa Eva Možina, Špela Tomšič in Luen Zidar.

 

 

Novemu upravnemu odboru tako želimo čimveč uspehov v njihovem letu! :)


Študentska organizacija Slovenije začenja novo akcijo: »Študent, kje pa tebe čevelj žuli?«

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob pomoči organizacijskih oblik (ŠOU v Ljubljani, ŠOUM, ŠOUP in Zveze ŠKIS) danes začenjajo z akcijo “Študent, kje pa tebe čevelj žuli?”. Namen akcije je iz prve roke izvedeti, s katerimi težavami se študentje najpogosteje soočajo in katera področja se jim ne zdijo zadovoljivo urejena. Na podlagi vseh zbranih prispevkov študentov bomo oblikovali nabor ukrepov, ki jih bomo v drugi polovici novembra predstavili na novinarski konferenci, kasneje pa s pobudo po iskanju boljših rešitev posredovali tudi pristojnim državnim organom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z akcijo želimo spodbuditi družbeno in politično participacijo študentov, usmerjeno v delovanje za skupni cilj – izboljšati pogoje za življenje in študij slovenskih študentov, s tem pa pogoje za še večji razvoj družbe znanja, brez katere si mladi prihodnosti ne znamo predstavljati.

Klemen Balanč, predsednik Študentske organizacije Slovenije: »Na Študentski organizaciji Slovenije že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivo ali neustrezno zakonsko urejenost določenih področij, ki so neposredno povezana s študenti. Tukaj mislimo predvsem na sistem zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, štipendijsko politiko, subvencionirano bivanje in zdravstveno politiko. Z akcijo “Študent, kje pa tebe čevelj žuli?” želimo od študentov pridobiti osebne izkušnje o spopadanju s konkretnimi težavami, s katerimi se srečujejo.«

Prispevke, komentarje ali predloge lahko študentje do vključno 7. novembra 2016 oddajo preko posebnega spletnega obrazca, ki je dostopen tudi preko spletne strani Študentske organizacije Slovenije, s tem pa sodelujejo tudi v nagradni igri. Po zaključku zbiranja predlogov bomo vse prispele prispevke, komentarje in predloge preučili, na podlagi njihove vsebine pa pripravili nabor ukrepov in sprememb zakonodajnih aktov, ki bi prispevali k celoviti ureditvi socialnega položaja študentov in skrbi za kakovosten študij. Rezultate akcije s pripadajočimi ukrepi bomo predstavili na novinarski konferenci, ki bo potekala 17. novembra 2016, ko obeležujemo tudi mednarodni dan študentov. Izsledke akcije in predlagane ukrepe bomo po javni predstavitvi posredovali v obravnavo tudi pristojnim državnim institucijam.

Vse študente pozivamo, da prispevajo svoj glas za boljši jutri.

Vir: Zveza ŠKIS : http://www.skis-zveza.si/

SPREJETJE NOVELE VISOKOŠOLSKEGA ZAKONA JE KLJUČNO, ČETUDI BREZ DELOČIL O JEZIKU POUČEVANJA

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na včerajšnji seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino potrdili novelo Zakona o visokem šolstvu. Novela prinaša ureditev področij financiranja visokega šolstva, zagotavljanja kakovosti, demokratične urejenosti univerz in študentskih pravic. Zaradi nesoglasja stroke so poslanci z amandmajem umaknili 1. člen novele, ki je predvideval možnost nereguliranega izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa kot precej bolj ključna vidimo druga področja, ki jih novela ureja.

Na ŠOS smo pri pripravi novele sodelovali že od začetka, sam postopek priprave zakona, ki pa je – predvsem zaradi ureditve področja financiranja visokošolske dejavnosti – nujen, se je ravno zaradi burnih razprav o jeziku poučevanja podaljšal na več kot eno leto. Na koncu o vprašanju jezika ni bilo doseženega soglasja, tako da novela nadaljuje parlamentarno pot brez tega člena. Na ŠOS smo skozi ves čas obravnave, tudi na javni predstavitvi mnenj, ki je potekala prejšnji mesec, poudarjali, da so druga področja, ki jih novela ureja pomembnejša in da se debata o tako pomembnem zakonu ne bi smela zreducirati zgolj na en člen.

Sprejeta novela prinaša tudi kar nekaj novosti za študente. V skladu z določili novele bo diplomant status študenta obdržal vse do konca študijskega leta, v katerem bo diplomiral, ne glede na čas diplomiranja. Trenutno je namreč veliko študentov, predvsem na 1. stopnji, ki so nameravali s študijem takoj nadaljevati tudi na 2. stopnji, odlašalo z diplomiranjem (predvsem zagovori) vse tja do septembra, da v vmesnem obdobju ne bi bili brez pravic. Tako so bili tisti, ki so diplomirali prej, na nek način »kaznovani«, saj so ostali brez zdravstvenega zavarovanja, študentske prehrane, sobe v študentskem domu … prav tako pa so bile tudi fakultete z zagovori najbolj obremenjene ravno septembra. Sprememba tako prinaša socialno varnost za študente v prehodnem obdobju, prav tako pa administrativno razbremenitev fakultet.

Novela prinaša tudi spremembe na področju preventivnega zdravstvenega varstva, saj uvaja obvezne sistematske preglede za študente 1. letnikov 1. bolonjske stopnje.

Prav tako se ponovno uvaja sofinanciranja doktorskega študija. To je bilo od prehoda na bolonjski način študija eno slabše urejenih področij. Prve generacije so prejemale sofinanciranje po t. i. inovativni shemi, ki pa se je iztekla, ko so se iztekla evropska sredstva, od takrat naprej pa je bil doktorski študij v celoti plačljiv in tako pogosto socialno nedostopen. Zagotovljeno sofinanciranje je prvi korak k sistemski ureditvi doktorskega študija pri nas.

S spremembami zakona se študentom priznava tudi enakovreden položaj znotraj akademske skupnosti. Študenti bomo z novelo zakona tako postali polnopravni člani akademskih zborov.

Sočasno ob sprejemanju novele na ŠOS že aktivno sodelujemo pri pripravi izhodišč za sistemski visokošolski zakon, saj že več let opozarjamo na nujno posodobitev in sistemsko ureditev visokošolske zakonodaje. Pričakujemo, da bodo po sprejetju novele priprave sistemskega zakona potekale še bolj intenzivno.

 

Vir: Študentska organizacija Slovenije ( http://www.studentska-org.si/)