Klub Študentov Ilirska Bistrica

Naključni fotografiji

DSCN7625 fak0899

Aktualno

Sveže novice iz Kluba Študentov Ilirska Bistrica :)

Uporaba konoplje v medicini

29. 03. 2014, Grand Hotel Union, Ljubljana

 

Glede na trenutno aktualnost konoplje v Sloveniji in v svetu ter njenih potencialov v medicini prihodnosti so v okviru NVO – društva “ONEJ – Društvo prekmurske pobude” pripravili informativno-izobraževalni javni dogodek z naslovom Demistifikacija konoplje – Seminar o uporabi konoplje v medicinske namene, ki gosti mednarodno priznane strokovnjake in raziskovalce iz ZDA, Kanade in Izraela. (program in podrobno o predavateljih v prilogi)

Seminar, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bo potekal v soboto 29. marca 2014 v veliki dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani.
Naš namen in cilj je razjasniti obstoječe dileme slovenske strokovne, politične in širše javnosti glede konoplje ter omogočiti pridobivanje novih znanj s področja uporabe konoplje v medicinske namene, ki bi državljanom Republike Slovenije zagotovili čim višjo kakovost življenja.
Prepričani smo, da bomo s prizadevanji prispevali k večjemu vedenju o uporabi konoplje v medicinske namene v Sloveniji in s tem olajšali ne le sprejemanje političnih odločitev, temveč predvsem doprinesli k boljši informiranosti tako strokovne kot laične javnosti, ki je do pred kratkim bila gluha in nema za številne potenciale konoplje.


Škisovi dnevi zdravega življenja že v aprilu

Zveza študentskih klubov Slovenije tokrat tudi letos organizira tradicionalni projekt promocije zdravega načina življenja preko delavnic, izobraževanj in vadb, pripravljen pa bo tudi zdrav zajtrk za vse študente. Škisovi dnevi zdravega življenja bodo potekali med 14. in 17. aprilom na različnih lokacijah po Ljubljani.

Škisovi dnevi zdravega življenja že v aprilu

V okviru projekta se bodo zvrstili številni dogodki in sicer joga in “body attack” v Fitnesclubu 4P, predavanje o presni prehrani, brezplačen zdrav zajtrk v menzi v študentskem naselju v Rožni dolini, Škisov tek ter priprava hitrega in zdravega obroka. Vsi dogodki so za študente brezplačni, potrebna pa je predhodna prijava na vesna.zvezaskis@gmail.com. Prijave so možne do 11. aprila 2014.

 

Nagradna igra – slika zdravega študentskega zajtrka

Trajanje nagradne igre: od 10. 3. 2014 do 31. 3. 2014

Vsak študent lahko pošlje eno sliko zdravega študentskega zajtrka, ki ga pripravi sam. Slika naj bo dobre kvalitete (pridržujemo si pravico, da slike slabše kvalitete izločimo iz tekmovanja). 
Sliko skupaj s svojimi podatki (ime, priimek, fakulteta, naslov, e-mail) pošljite na naslov vesna.zvezaskis@gmail.com, s pripisom slika zdravega zajtrka. Priloženo naj bo tudi dokazilo o statusu študenta (skenirano potrdilo oz. študentska izkaznica).

Vse dodatne informacije na vesna.zvezaskis@gmail.com ali 051-686-534.

* Iz vseh predlogov bomo izbrali najboljšega in ga nagradili s polletno fitness karto. Zmagovalec nagradne igre bo znan najkasneje teden dni po izvedbi projekta (21. april 2014) in objavljen na spletni strani www.skis-zveza.si, o zmagi pa bo obveščen preko elektronske pošte. Nagrado bo prejel preko pošte ali pa jo osebno prevzame v prostorih Zveze ŠKIS (Parmova 53, 1000 Ljubljana).


Kam z neformalnim znanjem?

Delavnice, treningi, izobraževanja, okrogle mize, … Vabila nanje se vsakodnevno pojavljajo v naših elektronskih nabiralnikih. Pa se sploh zavedamo, kakšne (nekatere celo brezplačne) priložnosti so to za nas, bodoče gonilne sile sveta?

Naj začnemo na začetku; kaj sploh je neformalno izobraževanje? Razumljeno je kot organizirani izobraževalni proces, ki pa trenutno še ne zagotavlja uradnega certifikata (za razliko od formalnega izobraževanja). Posamezniki se neformalnih izobraževanj udeležujejo prostovoljno in se zavedajo, da se učijo (v formalnem izobraževanju nam to zavedanje včasih uide). Namen neformalnega izobraževanja je razvoj znanj, veščin in kompetenc posameznika, ki ga opolnomočijo v njegovem osebnem razvoju. Posebnost te vrste izobraževanja so predvsem raznolikosti v aktivnostih, metodah, pristopih, orodjih in prioritetah.

In zakaj bi sploh potrebovali neformalno pridobljena znanja? Kot že omenjeno, za osebno rast in razvoj, ki pa se odraža na več področjih. Vzemimo npr. aktualno tematiko zaposlovanja. Glede na raziskavo, ki jo je izvedel European Youth Forum, delodajalci od svojih bodočih zaposelnih najpogosteje zahtevajo naslednje mehke veščine: komunikacijske veščine, organizacijske veščine, zmožnost odločanja, zmožnost dela v skupini, samozavest, pismenost, veščine reševanja problemov, IT veščine in znanje tujega jezika. In katere so tiste veščine, ki jih posamezniki najpogosteje razvijemo v mladinskih organizacijah in v neformalnem izobraževanju? Zmožnost dela v skupini, komunikacijske veščine, samozavest, prilagodljivost, organizacijske veščine, zmožnost odločanja, zmožnost reševanja problemov in vodstvene kompetence.

Kot vidite, lahko najdemo precej vzporednic.

Za uspešno delo v mladinskih organizacijah pa nam prav pridejo ravno neformalna izobraževanja, na katerih nadgrajujemo naše veščine in skrbimo, da je naše delovanje vedno boljše. Sama oblika neformalnega izobraževanja nam namreč omogoča deljenje izkušenj in primerov dobrih praks, kar bogati naše znanje; vaje nam omogočajo takojšnje preizkušanje usvojenega znanja in lažji prenos naučenega v realno okolje, interaktivnost metod pa omogoča visoko sodelovanje med udeleženci in zabaven način učenja.

Neformalno izobraževanje je torej kratkoročna in dolgoročna naložba v vašo prihodnost. Izkoristite jo.

Patricija Premrov, Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS


Teden boja proti raku

Vsako leto v prvem tednu marca po celotni Sloveniji poteka teden boja proti raku, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana. Letošnje leto poteka pod sloganom ‘Raka je mogoče uspešno preprečevati le s sodelovanjem države‘, s katerim opozarjajo na odgovornost države ne le pri organizaciji zdravstvenega varstva in zdravljenja bolnikov z rakom, pač pa tudi v preventivi raka in pri krepitvi zdravja prebivalstva.

Avtor: Mija Kavčič

Tekom celotnega tedna se bodo odvijale različne prireditve, ki so se danes pričele s tiskovo konferenco na Onkološkem inštitutu, nadaljevale pa se bodo jutri, torek 4. 3., ob 12. uri, ko bo v predavalnici stavbe C Onkološkega inštituta potekal Dan odprtih vrat.

V sredo, 5. 3., sledi slavnostna seja Zveze slovenskih društev boja proti raku na Ministrstvu za zdravje ob 10:30, kjer bo predstavljeno delo Zveze v preteklem letu ter podelitev plaket in priznanj. V četrtek, 6. 3., pa bodo člani regijskih društev Zveze v trgovinskih centrih po Sloveniji obiskovalce njihovih stojnic na modelih učili, kako si lahko ženska sama preventivno pregleda dojke, moški pa moda, in delili zgibanke z zdravstvenovzgojno vsebino.

 

Kaj pa je sploh rak?

Tumor je novotvorba, ki je lahko benigna ali maligna. Benigni tumorji nastanejo v skoraj vsakem tkivu, lokalno rastejo, a ne razsevajo. Maligni tumorji pa značilno vdirajo v tkivo, tvorijo lastni krvni obtok, kar jim omogoči hitrejšo rast, ter metastazirajo (= razsevajo, se širijo preko celotnega krvnega in limfnega obtoka). Skupno ime za maligne tumorje je RAK, ki je sklop bolezni raznih vrst celic in se pojavlja tudi pri drugih organizmih (spužve, rastline, živali).

Vzrok nastanka tumorskih celic so nepopravljive mutacije genov, odgovornih za celično rast in diferenciacijo celic. V primeru, da celice nastalih poškodb DNA ne morejo popraviti, je posledica vedno večje število mutacij, kar povzorči nestabilnost genoma. Celice izgubijo sposobnost prehoda v celično smrt, ki bi se pri zdravih, normalnih celicah kontrolirano zgodila v primeru nezmožnosti popravka letalne mutacije (= takšne, ki povzroči smrt celice). Specifične tumorske celice se nekontrolirano delijo ter postanejo neodzivne na signale, ki zavirajo celično rast, kar pomeni, da postanejo neodvisne od podlage. Zato migrirajo in se širijo po telesu. Na točki, kjer se ponovno ”zasidrajo”, se začno ponovno nenadzorovano deliti, kar vodi v nastanek novega tumorja oz. metastaze. Obenem se pri delitvah dogajajo nove mutacije, rezultat tega pa je nastanek velikega števila podobnih, a med seboj različnih celic. Zato je zdravljenje tudi tako težavno-pri vsej tej heterogenosti tumorskih celic, je velika verjetnost, da kakšna ostane. Le ena je dovolj za nove delitve in razširjanje. Če torej raka opredelimo bolj natačno, lahko rečemo, da je to bolezen gena in njegovega izražanja.

Prvo, kar moramo vedeti je, da niso vse mutacije škodljive. Večina je neškodljivih in nastajajo spontano, tudi pri celičnih delitvah. Lahko so tudi koristne (dobimo nove lastnosti).

Mutacije povzročajo različni dejavniki, predvsem okoljski, ki jih lahko pogrupiramo v kemične (npr. kemikalije, tobačni dim, azbest, benzen, dodatki v hrani), fizikalne (različna sevanja), biološke (virusi, eksogeni hormoni). Vzrok je tudi starost, način prehranjevanja z veliko maščobe in holesterola, debelost, sistemske imunske bolezni (npr. AIDS), ki okvarijo mehanizme, ki ščitijo celice pred nastankom rakavih celic.

Lahko pa imamo za neko mutacijo gensko predizpozicijo. To pomeni, da se gen, udeležen pri nastanku določene vrste raka, prenaša s staršev na potomce. Potomci imajo zato večje tveganje za nastanek te vrste raka, vendar pa to ne pomeni, da bo zbolela za rakom. Dednih je preostalih 20 % rakov.

 

Vrste tumorjev

V rakavo se lahko spremeni katerakoli celica v telesu. Glede na vrsto tkiva delimo rakave bolezni v štiri velike skupine: karcinomi (iz epitelnih celic, ki pokrivajo telesne organe, npr. celice vrhnjice kože, sem sodi okoli 80 % rakov); sarkomi (iz celic opornih tkiv, kot so vezivo, maščevje, kosti, hrustanec); levkemije (to je rak krvi in krvotvornih organov); limfomi (rak limfatičnega sistema, katerega glavni prepoznavni znak je zateklost bezgavk).

 

Stadiji rakavih obolenj

Največkrat se za določevanje stopnje uporablja sistem TNM (T za tumor, N za nodus (= bezgavka) in M za metastaza (= zasevek), saj poteka po tem pravilu naraavni razvoj karcnomov, ki predstavljajo 80 % vseh rakavih obolenj.

Vzroki smrti zaradi raka so neposredni, npr. motnje vitalnih funkcij zaradi tumorske mase (pritiski na živce, možgane, črevo, obenem pa lahko povzročijo krvavenje , sproščanje encimov in posledično sekundarna vnetja), in posredni, kot so hemoragije, anemije, izguba apetita in hujšanje, zmanjšanje odpornosti, stranski učinki kemoterapij…

 

Zdravljenje

Zdravljenje se predpisuje glede na lokacijo, vrsto tumorja, stopnjo razširjenosti, hitrosti poteka bolezenskega procesa, zdravstvenega stanja blnika. Pri zdravljenju se pojavi precej stranskih učinkov, zato se rakava obolenja zdravi optimalno, torej usmerjeno na pobijanje rakavih celic in čim manj na zdravo tkivo.

Štirje glavni načini zdravljenja raka so kirurgija, ki je najstarejša in tudi danes najpogostejša oblika zdravljenja raka, obsevanje (radioterapija), zdravljenje z zdravili (kemoterapija) in imunsko zdravljenje. Zardai boljšega končnega učinka jih pogosto kombiniramo.

Pri zdravljenju raka z zdravili uporabljamo citostatike (kemoterapija; z njimi zavirajo rast nenormalnih celic in jih hkrati uničujejo), hormonska zdravila in v novejšem času vse bolj tarčna zdravila. To so biološka zdravila, ki so usmerjena samo na rakavo celico (na njene specifične značilnosti), so zato učinkovitejša in imajo manj stranskih učinkov. Najbolj so uveljavljena monoklonska protitelesa in zaviralci tirozin kinaz.

Poleg tega se uporablja tudi radioterapija, ki uporablja visoke doze visokoenergetskih žarkov ali delcev, ki uničijo rakave celice na ciljnem delu telesa. Še ena možnost je imunoterapija, ki je prav tako kot tarčno zdravljenje vrsta biološkega zdravljenja, in spodbuja telesu lastne mehanizme, da delujejo proti razrasti rakavih celic. Razvija pa se tudi gensko zdravljenje, ki odkriva manjkajoče ali okvarjene gene, ki povzročajo nastanek raka, in jih nadomeščajo z normalnimi kopijami.

 

Preprečevanje

Preprečevanje raka zajema predvsem zdrav življenjski slog, kar nas varuje tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi. Kot verjetno že veste, to pomeni povečanje uživanja različnih vrst sadja in zelenjave, izbira polnozrnatih izdelkov pred izdelki iz bele moke, omejitev količine živil živalskega izvora in alkoholnih pijač, vzdrževanje primerne telesne teže, povečanje telesne dejavnosti (kolesarjenje, tek, hitra hoja, veslanje, plavanje…), prenehanje kajenja, izogibati se je potrebno prekomernemu sončenju, predvsem pa paziti, da nas sonce ne opeče.

Pomembno je tudi poznavanje lastnega telesa in samopregledovanje, ter pri ženskah redni obiski pri ginekologu (rak materničnega vratu), saj je v primeru pojava rakavega obolenja zgodnje odkritje ključno za prerečitev nadaljnjega razvoja in odstranitev tumorja, hkrati pa se s tem tudi poveča uspešnost ozdravitve.


Prispele kandidature

 

 

Klub študentov Ilirska Bistrica

Jurčičeva ulica 1

6250 Ilirska Bistrica

 

Ilirska Bistrica, 3. 3. 2014

 

ZADEVA: KANDIDATURE ZA VOLITVE SVETNIKA V SVET ŠOLS IN ZVEZO ŠKIS KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA

Do vključno 28. 2. 2014 smo na Klub študentov Ilirska Bistrica prejeli 1 veljavno kandidaturo za mesto svetnika v svet ŠOLS in zvezo ŠKIS Kluba študentov Ilirska Bistrica.

Kandidatka:

Ajda Novak, rojena 1994, študentka 1. letnika kulturologije na Fakulteti za družbene vede

 

Člani nadzorne komisije: Dejan Batista, Diana Iskra in Patricija Dovgan.

 

Predsednica Kluba študentov Ilirska Bistrica

Sara Rolih

 


Delavnica urejanja nohtev


Razpis Škisova štorklja

Z današnjim dnem se pričenja že 9. Škisova štorklja. Projekt je namenjen študentskim družinam, sestavljen pa je iz dveh delov. V prvem delu se bo odvil natečaj otoških odtisov, ki bo trajal od 20. februarja 2014 do 20. marca 2014. Drug del projekta pa se bo odvil na materinski dan, 25. marca v vrtcu v študentskem naselju v Rožni dolini. Poleg otvoritve razstave otroških odtisov, poslanih na natečaj, bodo potekale delavnice za otroke in delavnica avtogenega treninga za mlade mamice.

Razpis Škisova štorklja

Tema letošnjega natečaja je “Otroški odtis”. Otroci lahko svoj odtis izdelajo s pomočjo staršev, tako da lahko sodelujejo otroci vseh starosti. Izdelke pošljite na naslov Zveza ŠKIS, Parmova 53, 1000 Ljubljana, s pripisom za Škisovo štorkljo.

Pri projektu lahko sodelujejo družine, kjer ima vsaj eden od staršev veljaven status študenta za tekoče študijsko leto. Potrdila o statusu študenta lahko v originalu ali fotokopiji pošljete na zgoraj omenjeni naslov Zveze ŠKIS, kopijo lahko pošljete tudi preko elektronske pošte na naslov vesna.zvezaskis@gmail.com s pripisom za Škisovo štorkljo. S poslanim potrdilom o statusu študenta, tudi soglašate z objavo otroškega odtisa na spletni strani Zveze ŠKIS in na zaključni razstavi, ki bo od 25. marca dalje v vrtcu v študentskem naselju v Rožni dolini.

Ker prejetih odtisov ne moremo ocenjevati, saj jih bodo ustvarili otroci različnih starosti, smo se odločili, da bomo nagrade podelili s pomočjo žreba. Nagrajeni bodo vsi prejeti odtisi. Prva izžrebana številka bo prejela največjo nagrado, vsak naslednja pa manjšo. Nagradni žreb bo potekal skupaj s podelitvijo nagrad na materinski dan 25. marca od 17. ure dalje v vrtcu v študentskem naselju v Rožni dolini. Takrat bo potekalo tudi osrednje dogajanje projekta.

Za dodatne informacije in vprašanja se lahko obrnete na vesna.zvezaskis@gmail.com ali na 051-686-534.

 


Vabilo na konferenco Priznajmo neformalno

Vljudno vas vabimo na konferenco »Priznajmo neformalno«, ki jo organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju s partnerji (Zavod Nefiks, e-Študentski Servis, Mreža MINVOS, Zveza ŠKIS, idr.) in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Konferenca bo potekala v torek, 25. februarja 2014 med 9.30 in 16.00 uro, v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Masarykova cesta 16, Ljubljana).

Konferenca »Priznajmo neformalno« je nadaljevanje procesa, začrtanega z mednarodnim simpozijem »Priznavanje in vloga neformalnega izobraževanja«, ki smo ga izvedli oktobra 2013 ter z resolucijo »Priznavanje neformalnega izobraževanja v Sloveniji«, ki je bila sprejeta na simpoziju.

Resolucija govori o 4 nivojih priznavanja neformalnega izobraževanja, in sicer:

- Priznavanje neformalnega izobraževanja v formalnem izobraževanju.
- Priznavanje neformalnega izobraževanja v gospodarstvu in na trgu dela.
- Priznavanje neformalnega izobraževanja na sistemski ravni (ministrstva, pravna ureditev).
- Priznavanje neformalnega izobraževanja v mladinskem sektorju.

Mladi se v Sloveniji soočajo z veliko ovirami, tako pri vstopu na trg dela, pri uveljavljanju delovnih izkušenj, ki so jih pridobili s študentskim delom, ali pri priznavanju kompetenc, ki so jih pridobili zunaj programov formalnega izobraževanja. Odprava teh in še mnogo drugih ovir je jedro prizadevanj za priznavanje neformalnega izobraževanja v Sloveniji.

Tako je področje priznavanja neformalnega izobraževanja v Sloveniji aktualno in se razvija že vrsto let; vendar pa  nam doslej še ni uspelo uvesti celostne sistemske rešitve, niti nam ni uspelo iz idej in delnih rešitev preiti h konkretnim akcijskim načrtom in implementaciji dogovorjenih smernic, ki bi celostno uredili področje.

Na konferenci se bomo z vsakim od zgoraj omenjenih področij ukvarjali v okviru delovnih skupin na katerih bomo naslavljali naslednja vprašanja in cilje:

- Kaj je potrebno storiti za implementacijo resolucije?
- Katere so ovire in kako jih presegati?
- Predlogi za akcijski načrt
- Potencialna ustanovitev delovnih skupin za posamezno področje

Partnerji, ki organiziramo konferenco »Priznavajmo neformalno« verjamemo, da je na področju priznavanja neformalnega izobraževanja nujna vzpostavitev sodelovanja s ključnimi deležniki na vseh 4-ih nivojih priznavanja, opredeljenih v resoluciji. Prepričani smo, da bomo lahko skupaj z vami, na prihajajoči konferenci naredili korak naprej na področju priznavanja neformalnega izobraževanja v Sloveniji.

Udeležba na konfrenci je brezplačna. Potrebna pa je prijava preko spletnega obrazca.

Za kakršnakoli vprašanja smo na voljo na elektronskem naslovi pr@mss.si ali na številki 041 897 616.


Volitve svetnika v svet ŠOLS

VOLITVE SVETNIKA V SVET ŠOLS IN ZVEZO ŠKIS KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA

Ilirska Bistrica, 15. februar 2014

V skladu z Volilnim pravilnikom za volitve svetnikov Sveta ŠOLS je Upravni odbor Kluba študentov Ilirska Bistrica, na svoji 3. redni seji, dne 15. februarja 2014 sprejel sklep o razpisu volitev svetnika v Svet ŠOLS in Zvezo ŠKIS.

Volilni pravilnik za volitve svetnikov Sveta ŠOLS opredeljuje:

VI. KANDIDIRANJE

12. člen

Kandidat za svetnika Sveta ŠOLS vloži kandidaturo tako, da jo pošlje na sedež posamezne ŠOLS najkasneje 14 dni pred dnem volitev (priporočeno po pošti in s pripisom za volilno komisijo).

Kandidatura mora vsebovati: ime, priimek, rojstne podatke, naslov stalnega bivališča, telefonsko številko, letnik in smer študija, potrdilo o statusu študenta v tekočem študijskem letu, navedbo članske številke, podpisano izjavo kandidata, da ni član izvršilnega organa politične stranke ali njenega podmladka in lastnoročni podpis kandidata.

Po tem Volilna komisija preveri pravilnost oddane kandidature (najkasneje 3 dni po roku oddaje) in objavi seznam kandidatov. Za člane Volilne komisije je UO Kluba študentov Ilirska Bistrica s sklepom določil: Dejan Batista, Diana Iskra  in Patricija Dovgan.

Volitve bodo potekale v petek, 14. marca 2014, od 19 do 21 ure na sedežu Kluba študentov Ilirska Bistrica, Jurčičeva 1.

V tem času lahko vsi študentje, ki so v študijskem letu 2013/2014 člani Kluba študentov Ilirska Bistrica oddajo svoj glas.  Ob 21. uri bo Volilna komisija preštela glasove in objavila rezultate.

Sara Rolih

predsednica Kluba študentov Ilirska Bistrica

PDF


Svetovni dan boja proti raku

Že šesto leto zapored Onkološki inštitut ter Zveza slovenskih društev proti raku, pod okriljem Mednarodne zveze proti raku (UICC), organizirata svetovni dan raka, ki je namenjen ozaveščanju prebivalstva, politikov in strokovne javnosti o pomenu raka za sodobno družbo. Letošnje leto poteka pod geslom Preženimo mite o raku!, z namenom približanja teme javnosti ter s tem razbijanja zmotnih predstav o tej bolezni.
V sklopu kampanje nas na svetovni ravni opozarjajo predvsem  na to, da se je potrebno o raku pogovarjati, nuditi podporo vsem bolnikom  in njihovim svojcem  ter poudarjajo naj tema raka ne ostaja tabu. Še vedno se dogaja se, da so bolniki v družbi nemalokrat diskriminirani, zato se nekateri odločijo diagnozo obdržati zase, medtem ko bi že s samim pogovorom s svojim partnerjem, družino in prijatelji preprečili občutke strahu, jeze, krivde ali osamljenost, ki se lahko pojavijo ob prejetju diagnoze.

Simptomi in znaki začetne bolezni so praviloma neznačilni, zato jih lahko pogosto pripišemo kakšni drugi, manj nevarni bolezni. V kolikor se težave pojavljajo dlje časa, več kot dva tedna,  je je priporočen posvet z izbranim zdravnikom . Čeprav večinokrat  ne bo šlo za resno bolezen, naj to presodi zdravnik. V primeru pojava naslednjih opozorilnih znakov:  spremembe pri odvajanju vode in blata, rane, ki se ne celi, neobičajne krvavitev iz katerekoli telesne odprtine, zatrdline v dojki ali katerem koli drugem delu telesa, težave pri požiranju, opazne sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja, dražeč kašeljega ali hripavosti, pa je možnost prisotnosti  raka večja  in je posvet z zdravnikom  nujneje potreben.
Že med evropskimi državami, na svetovni ravni pa še posebej, so razlike v dostopnosti do učinkovitega zdravljenja, kar se kaže tudi v različnem preživetju bolnikov z rakom. Ne glede na različne možnosti v posameznih državah, pa mora biti osnovno vodilo bolnikom lajšati trpljenje in jim omogočti najboljše zdravljenje, ki je v danih razmerah mogoče. Veliko vrst raka, ki so bili vzrok smrti v preteklosti, je danes že mogoče uspešno preprečiti ali vsaj učinkovito zdraviti. Za preprečevanje raka je pomemben zdrav življenjski slog ter redno samopregledovanje ter spremljanje sprememb na svojem telesu.
Z letošnjo temo dneva boja proti raku si organizacije po vsem svetu prizadevajo javnosti sporočiti, da so predsodki oziroma miti,  kot  na primer, da pogovor o tej bolezni ni potreben, da simptomi in znaki raka niso vedno očitni, da v zvezi z boleznijo ni  mogoče prav nič narediti ter da pravice do zdravljenja raka nimajo vsi, popolnoma neresnični ter opozarjajo, da je informiranje o tej bolezni le še eno izmed dejanj, ki jih lahko storimo v preprečevanju rakavih obolenj zase ter naše bližnje.