Klub Študentov Ilirska Bistrica

Naključni fotografiji

fak0787 dscn1185

Aktualno

Sveže novice iz Kluba Študentov Ilirska Bistrica :)

Prva zaposlitev – davek na globalno krizo

Avtor: Eva Omerza

Gospodarska kriza, ki nas je doletela v letu 2008, kot črn oblak še vedno ždi nad Slovenijo in posledice čutijo vsi državljani. BDP pada, javnofinančni prihodki so manjši od javnofinančnih odhodkov, brezposelnost se veča. Pa se osredotočimo na slednje. Mlade nas v tem času (še vedno) skrbi, kje bomo našli zaposlitev.

Še posebej problematično je iskanje prve zaposlitve, saj razpisana delovna mesta večkrat zahtevajo delovne izkušnje, ki pa jih mladi v primeru iskanja prve zaposlitve nimamo. Ker se s težavami pri iskanju zaposlitve srečamo že na prvem koraku, se znajdemo v začaranem krogu. Ker vedno več mladih dvomi o tem, da se bodo redno zaposlili, čedalje več mladih podaljšuje študij – bolje študent, kot pa brezposeln. S tem si na nek način v družbi zagotovijo svoje mesto. Poleg tega pa je za študente življenje v študentskih letih bolj ugodno: subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, subvencionirana prehrana, študentsko delo. Tovrstne ugodnosti pa imajo tudi negativno plat – fiktivne študente. Po eni strani ti študenti izkoriščajo ugodnosti, ki naj bi sicer pripadale tistim, ki svoje študijske obveznosti izpolnjujejo, po drugi strani pa je stopnja brezposelnosti mladih zaradi tega nižja.

Sami podatki, ki zadevajo brezposelnost mladih pa so zelo zaskrbljujoči. V letu 2012 je bilo najmanj brezposelnih mladih v Nemčiji (8,1 %), največ pa v Grčiji (53,9 %). V Sloveniji je bilo v letu 2012 17,7 % brezposelnih mladih. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo do 31. oktobra 2013 prijavljenih kar 15.665 iskalcev prve zaposlitve, kar predstavlja 15,3 % več kot lani v enakem obdobju. Prav tako se je v mesecu oktobru povečalo število brezposelnih med 15 in 29 letom, povečalo se je tudi število iskalcev prve zaposlitve. V mesecu oktobru 2013 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje objavljenih 8.146 prostih delovnih mest, medtem ko je bilo registrirano brezposelnih 118.721, od tega 30.801 starih med 15 in 29 let (v prvi polovici leta 2008 je bilo v starostni skupini od 15 do 29 let registriranih nekaj več kot 18.000 brezposelnih). Ti podatki jasno kažejo, da se število brezposelnih mladih in iskalcev prve zaposlitve vztrajno veča. V petih letih se je število registriranih brezposelnih mladih povečalo skoraj za 200 %. Poskusimo pomisliti, kako visoke številke bi bile, če bi upoštevali tiste, ki so na šole vpisani samo zato, da lahko opravljajo študentsko delo.

Kje torej tiči težava? Prvi problem se definitivno pojavi v neskladju med potrebami trga dela ter številom tistih, ki so zaključili svoje izobraževanje. Povedano bolj enostavno, izobraževalni sistem kot tak producira kader, ki ni zaposljiv oziroma je zaposljiv do določene mere, pri čemer prevladujejo predvsem družboslovne vede. Rešitev je dokaj preprosta, vendar zaradi lobijev neizvedljiva: omejiti vpise tako, da bo to zadostovalo potrebam trga dela, mlade družboslovce pa usposobiti, da pridobijo delovne izkušnje tudi v času študija v obliki obveznega pripravništva ali strokovnega usposabljanja. Četudi v Sloveniji poznamo pridobivanje delovnih izkušenj v okviru formalnega izobraževanja, zgolj to ni dovolj. Verjetno je vsem jasno, da v kolikor usposabljanje traja 10 delovnih dni, praktikant od tega ne odnese veliko, hkrati pa večkrat predstavlja tudi breme za organizacijo, v kateri opravlja usposabljanje. Nato tukaj nastopi fotokopiranje in kuhanje kave, kar definitivno praktikanta ne naredi bolj zaposljivega.

Drugi problem, ki ga lahko izpostavim pa presega sistemsko raven. To je neformalno izobraževanje in izkušnje pridobljene na polju neformalnega izobraževanja. Danes imajo mladi nešteto možnosti, da se lahko poleg študija udejstvujejo v različnih društvih, obiskujejo delavnice, se udeležujejo mladinskih izmenjav in opravljajo prostovoljno delo. Mladi na tak način lahko pridobijo veliko znanj, ki jih v predavalnicah ne morejo. Pa čeprav je nekdo resnično aktiven na področju neformalnega izobraževanja in ima veliko znanj, ki se ne vežejo le na njegov študij, mu to prav nič ne pomaga. Večinoma vsi delodajalci pri objavi prostega delovnega mesta na portalu Zavoda RS za zaposlovanje zahtevajo določene delovne izkušnje. Delovne izkušnje, ki so formalne. Zato mladi, ki smo aktivni v društvih in se zavestno odločimo pridobiti nova znanja in kompetence zunaj izobraževalnega sistema, v prvem koraku preverjanja formalnih pogojev za pridobitev delovnega mesta izpademo. Na tej točki je odločilno priznavanje neformalnega izobraževanja in neformalno pridobljenih izkušenj s strani delodajalca. Dimitrij Rupel je nekoč dejal: »Iz vaših ust v božja ušesa«. Torej iz naših ust v ušesa delodajalca.

Zgornji dve rešitvi problema brezposelnosti mladih sta samo kaplja v morje, saj ne smemo pozabiti, da država in Evropska unija sprejemata ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih, vendar pa bi bilo potrebno sam problem začeti reševati sistematično in premišljeno. Za enkrat je na nas mladih, da si zagotovimo svoje mesto v družbi in poskusimo kar se da najbolje izkoristiti potencial, ki ga imamo. Navsezadnje »Na mladih svet stoji«!


RAZPIS KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA ZA ORGANE KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA IN SVETNIKA V SVET ŠOLS


Sklic redne skupščine KŠIB

 


Kaj pa prihodkovna plat študija?

Avtor: Sabina Carli

Pred časom sem naletela na raziskavo Eurydice, ki je bila izdelana za Evropsko komisijo in je preučevala sisteme šolnin in štipendij po 32 evropskih državah. Raziskava je glede šolnin ugotavljala, da je študij študentom po Evropi zelo različno finančno dostopen, Slovenija pa naj bi bila za redne študente med ugodnejšimi državami, za izredne študente pa med dražjimi. Danes se zato v prispevku oziramo še na drugo, prihodkovno plat študentskega življenja. Kakšne so štipendijske realnosti po Evropi, kakšne sisteme poznamo poleg štipendij? Poglejmo!

Po Evropi najdemo sisteme štipendiranja, ki zajemajo različne načine javne finančne podpore, ki je ni potrebno vračati; posojila; davčne olajšave za starše in podobno, z raznolikostjo pa se naslavljajo predvsem različne potrebe od države do države. Na področju štipendij najdemo dve ključni skupini – tiste, ki jih prejemamo na podlagi finančne potrebe in tiste, ki so namenjene kot nagrada za akademske dosežke. Prvo obliko najdemo po praktično vseh državah, razen na Islandiji in v Črni Gori. Redkeje se pojavlja druga oblika, pogosto pa najdemo tudi kombinacijo obeh – to poznamo v Belgiji, Grčiji, Italiji in tudi Sloveniji. Najvišje vsote (preko 5000€ na akademsko leto) dosegajo štipendije v Belgiji, na Danskem, Islandiji, Portugalskem, Finskem, v Španiji, Italiji, Avstriji, Walesu in Švici. Omeniti velja tudi podatek, da na Danskem vsi študenti prejemajo štipendije.

Screen Shot 2013-11-04 at 8.39.32 AM

Študentske kredite najdemo v Bolgariji, na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Franciji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, Finskem, Švedskem, Islandiji, Norveškem, v Veliki Britaniji, Črni Gori, Turčiji, Švici.

Na prihodkovni strani obstaja velika razlika predvsem glede na pojmovanje študentov – kot posameznikov ali kot članov družin. Nordijske države študenta tretirajo kot posameznika, zato je finančna pomoč skoncentrirana predvsem na njega samega, nekatere druge države pa več pozornosti namenjajo družini kot celoti in zato pomoč kanalizirajo preko družine. Takšne oblike najdemo v Bolgariji, na Češkem, v Nemčiji, v Estoniji, Grčiji, Franciji, Latviji, Litvi, Avstriji, Švici, na Malti, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem.

Screen Shot 2013-11-04 at 8.39.44 AM

Ozrimo se še na primer Slovenije. Državne štipendije so namenjene ekonomsko in socialno prikrajšanim študentom, ti pa jih pridobijo na podlagi različnih kriterijev, ki zajemajo tako elemente socialne nuje po štipendiji, kot tudi akademskega uspeha. Ločeno obstaja tudi sistem štipendij, ki so namenjene nadarjenim študentom, t.i. Zoisove štipendije. Za pridobitev finančne podpore, morajo biti študentje na prvostopenjskem študiju mlajši od 26 let. Davčne olajšave za starše so odvisne od števila otrok in so v letu 2013 rangirale med 2.436€ in 7.957€ na leto, namenjene so staršem otrok, ki z visokošolskim izobraževanjem začnejo pred 26. letom starosti. Nimamo pa sistema študentskih kreditov. Štipendije, ki so podeljene na podlagi socialne potrebe, so v letu 2013 znašale med 840 in 4736€, na podlagi akademskih dosežkov pa med 1221 in 3677€.

Vir raziskave in fotografij: Evropska komisija. 2013. National Student Fee and Support System. Dostopno prek:http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/fees_support.pdf(31. oktober 2013).


Brucovanje 2013


Bruci pozor!!!

POZOR VSI BRUCI!

Tisti, ki ste včlanjeni v KŠIB in boste jutri na DIJAŠKEM KONCERTU, se zglasite do 24:00 na eni izmed blagajn v šotoru, saj bo potekalo super žrebanje za NOVO LETO!!

1. nagrada: GRATIS POTOVANJE S KŠIBOM ZA NOVO LETO + pica PICERIJE PARK
2. nagrada: pica PICERIJE PARK
3. nagrada: pica PICERIJE PARK


KŠIBov DIJAŠKI KONCERT 2013

 

Tudi letos KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA ob začetku šolskega/študijskega leta organizira Dijaški koncert.

Sprostitev, dobra družba in glasba vabijo vse željne oddiha, da se nam pridružijo v soboto, 12.10.2013, od 22h dalje
NA IGRIŠČU PRI GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA.

Nastopili bodo:
Elvis Jackson
Tornado
Skupina Lisjaki

Ker delujemo v dobrobit študentov in dijakov, bo vstopnina za člane KŠIB-a znašala le 4€, za nečlane pa 7€.  Karte lahko kupite v sredo med 18.00 in 20.00 ter v petek in soboto na uradnih urah!

Včlanite se lahko na uradnih urah, ki so vsak petek (od 19. do 21. ure) in soboto (od 10. do 12. ure) v prostorih KŠIB-a – Jurčičeva 1 (stara glasbena šola) v Ilirski Bistrici.
S seboj morate imeti le potrdilo o vpisu v višji letnik srednje šole/faksa in člansko izkaznico (v primeru, da se včlanjujete prvič, prinesite s seboj vašo sliko za osebno izkaznico). ČLANSTVO JE BREZPLAČNO!

V primeru dežja bo dež, ma mi imamo šotor! ;)


Pred nami je študentski krvodajalski teden

Oktobra že tradicionalno poteka jesenski študentski krvodajalski teden pod sloganom Častim ½ litra! S tem želijo študentske organizacije spodbuditi mlade k darovanju te življenjske tekočine in ustvariti zavedanje o tem, kako pomembna je pomoč sočloveku. Z darovano krvjo bodo lahko nekomu vrnili zdravje ali celo rešili življenje. Letos bo akcija potekala od 7. do 13. oktobra po vseh večjih mesti po Sloveniji. Vabljeni k darovanju!

Pred nami je študentski krvodajalski teden

Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav in se dobro počuti. Pred odvzemom lahko krvodajalec poje nemasten obrok (npr. kruh z marmelado), priporočljivo je, da popije dovolj tekočine (čaj, sok ali kavo), izogiba pa naj se mastni hrani in mlečnim izdelkom (mleko, maslo …). Več o tem, kaj je treba upoštevati pred odvzemom krvi, je objavljeno tudi na spletni strani www.castimkri.si. Poleg tega pa se lahko na spletni strani posameznik tudi vpiše v bazo krvodajalcev in si tako zagotovi, da bo pravočasno obveščen o naslednji krvodajalski akciji.

Kri bo možno darovati v več mestih po Sloveniji:
V Ljubljani boste lahko darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6:
•    v torek, 8. oktobra, od 7. do 15. ure,
•    v sredo, 9. oktobra, od 7. do 17. ure.

V Mariboru bo organiziran odvzem krvi potekal:
•    v torek, 8. oktobra, na Centru za transfuzijsko medicino od 8. do 15. ure,
•    v sredo, 9. oktobra, na Štuku od 9. do 14. Ure.
•    Za prevoz izpred fakultet do krvodajalskega mesta bo poskrbljeno oba dneva.

V Izoli bo darovanje krvi organizirano v Splošni bolnišnici Izola (oddelek za transfuzijsko dejavnost):
•    v torek, 8. oktobra, od 7.30 do 12. ure,
•    v sredo, 9. oktobra, od 9.00 do 12.ure.
•    Študentom krvodajalcem bomo priskrbeli prevoz do transfuzijskega oddelka izolske bolnišnice po njihovi predhodni najavi na e-poštni naslov: prostovoljstvo@soup.si ali ob prijavi pri promotorjih.

Študentski klub GROŠ organizira krvodajalsko akcijo:
•    v ponedeljek, 30. septembra, od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem,
•    v torek, 1. oktobra, od 7. do 13. ure v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici,
•    v sredo, 2. oktobra, od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Dobrepolje, Videm – Dobrepolje.

Društvo novomeških študentov organizira odvzem v ponedeljek, 7. oktobra, od 7. do 10.30 v Splošni bolnišnici Novo mesto na Oddelku za transfuzijo.
V Celju bo odvezem v organizaciji Kluba študentov Občine Celje potekal v ponedeljek, 7. oktobra, od 7.30 do 10.30 v Transfuzijskem centru Celje.

V Novi Gorici bo Klub goriških študentov organiziral krvodajalsko akcijo skupaj z Rdečim križem v četrtek, 10. oktobra, med 8.00 in 12.00 uro na Transfuzijskem oddelku šempetrske bolnišnice.

Klub B – Klub trboveljskih študentov in ŠOHT – Študentska organizacija Hrastnik bosta v Trbovljah krvodajalsko akcijo organizirala v četrtek, 10. oktobra, ob 8.00 na Transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje.

Krvodajalskko akcijo organizira Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije (ŠOU v Lj, ŠOUM, ŠOUP in Zvezo ŠKIS) in v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije ter Zavodom RS za transfuzijsko medicino.
Dodatne informacije o študentskem krvodajalskem tednu najdete na spletni strani  www.castimkri.si.


Kšibova rekreacija

Tudi letos bo KŠIBKO ponudil svojim dijakom in študentom med oktobrom in majem rekreacijo, in sicer ob sobotah, med 16:00 do 18:00.
Prvič bo potekala 5. oktobra – https://www.facebook.com/events/1374380482799683/.

Se vidimo v čimvečjem številu! :D


Nagradna igra “Grem z javnim…”

Spoštovani predsedniki in svetniki,

ŠOS je pravkar vzpostavil nagradno igro v okviru projekta Grem z javnim …, katerega ključni namen je spodbujanje uporabe javnega prevoza med mladimi. V nagradni igri bodo lahko mladi sodelovali tako, da bodo ustvarili fotografijo med tem, ko uporabljajo javni prevoz in jo naložili na Facebook stran Študentske organizacije Slovenije. Za nagrade se bodo lahko potegovali tisti, ki bodo fotografije posredovali in tisti, ki jih bodo všečkali.

Vabim vas, da na spletni strani in Facebook strani svojega kluba delite novičko o nagradni igri in k sodelovanju povabite svoje študente.

Razširjeno novico si lahko preberete tukaj.

Nagradno igro pa lahko najdete tukaj. Da vam bo lažje, lahko za objavo nagradne igre na Facebooku uporabite tudi tole obvestilo:

Letos gremo vsi z javnim! Pofotkaj se med tem, ko uporabljaš javni prevoz, deli fotografijo z nami in se poteguj za bogate nagrade. Klikni na nagradno igro in izvedi več!

Da bo zadeva bolj zanimiva, objavite tudi kakšne klubske fotografije v času uporabe javnega prevoza, verjamemo, da jih imate.

Lep pozdrav