Klub Študentov Ilirska Bistrica

Naključni fotografiji

dscn2447-copy DSCN7615

Aktualno

Sveže novice iz Kluba Študentov Ilirska Bistrica :)

Fitnes Studio M

 


Kaj prinaša novi Erasmus+?

Avtorica: Adisa Dizdarević

Erasmus+ stopi v veljavo, v obdobju, ko je v EU skoraj šest milijonov mladih, brezposelnih. Če se ozremo na Španijo in Grčijo je delež brezposelnih mladih krepko čez 50 odstotkov. Istočasno pa se soočamo s problemom, ko imamo na voljo več kot dva milijona prostih delovnih mest, kjer pa tretjina delodajalcev  s probemom pridobivanja ustrezno usposobljenega kadra.

Kaj prinaša novi Erasmus+?

Novi program Erasmus+ bo s svojimi smernicami, spodbujanja mobilnosti med mladimi in spodbujanja mladih k pridobivanju ključnih kompetenc, znanja, spretnosti v tujini, skušal zmanjšati problem brezposelnosti v EU. Dodatni pogoji programa bodo dvignili nivo kakovosti in ustreznosti sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Evropi, saj bo podpora namenjena tudi strokovnemu razvoju izobraževalnega osebja in mladinskih delavcev ter povezovanju področij izobraževanja in dela. Pričakovanja programa so, da bi mobilnost študentov in vajencev, spodbudila tudi mobilnost delavcev med državami članicami, saj se poraja miselnost, da bi bili posamezniki, ki so bili v preteklosti zajeti v kakeršnokoli obliko mobilnosti, pripravljeni tudi v prihodnje oditi v tujino na izobraževenje ali delo. Proračun v višini 14,7 milijarde evrov upošteva predvidene stopnje inflacije. Načrtuje se dodelitev dodatnih sredstev za mobilnost v visokošolskem izobraževanju in krepitev zmogljivosti, pri katerih bo odprta možnost sodelovanja tudi za  države, ki niso članice EU.
Evropska komisija pozitivno pozdravlja podporo, izraženo s strani Sveta EU, novemu programu Erasmus +, programu EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Proračun 7-letnega programa zajema 14,7 milijarde evrov, kar se je povišalo za 40 odstotkov. Po sprejemu predloga programa Erasmus + 19. novembra 2013 (IP/13/1110) je bil sam predlog programa z večino potrjen, 3. decembra 2013, pa je bila podpora izražena tudi s strani Sveta EU. Erasmus + združuje podporo EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine v enem samem programu, kar je bilo v preteklosti ločeno v sedmih posamičnih programih. Program Erasmus + pa za razliko predhodnih posamičnih programov prvič vključuje financiranje športa. To področje je zamišljeno na centralizirani ravni.  Približno 265 milijonov evrov bo v naslednjih sedmih letih namenjenih evropski razsežnosti dogovarjanja izidov tekem in uporabe nedovoljenih poživil, nasilju in rasizmu. Program bo podprl tudi transnacionalne pobude in reševanje čezmejnih izzivov, ki vključujejo organizacije amaterskega športa, na primer s spodbujanjem dobrega upravljanja, socialne vključenosti, dvojnih poklicnih poti in telesne aktivnosti za vse.
Evropska komisarka za  izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade,  Androulla Vassiliou je že ob sprejetju Erasmus + na ravni Evropskega parlamenta pozitivno pozdravila. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad zagotovitvijo 40-odstotnega povečanje proračuna, v primerjavi s trenutnimi programi. To vsekakor odraža zavezanost EU k izobraževanju in usposabljanju. Erasmus+ bo poleg omenjenega prispeval tudi k boju proti brezposelnosti mladih, saj bo sam novi program nudil možnosti pridobivanja izkušenj v tujini ter s tem izobljšanja ključnih kompetenc in spretnosti, ki vsekakor mladih lahko omogočijo lažji vstop na trg dela.
Tudi na Zvezi ŠKIS nov program Erasmus + pozitivno pozdravljamo, saj bo podpiral strateška partnerstva, ki bodo lahko posameznikom, ki se bodo znašli na prehodu iz izobrežavanja v zaposlitev, v veliko pomoč, saj bo zagotovljal razvoj spretnosti in pridobitev novih znanj, ki jih le – ti potrebujejo, da bodo na trgu dela bolj zaposljivi in konkurenčni ostalim.
Končni podpis s strani Evropskega parlamenta in Sveta je predviden 11. december 2013. Program Erasmus + stopi v veljavo januarja 2014.


“Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti.” Heinz G. Konsalik

Osamljenost je stanje osamljenega. Je čustveno stanje, v katerem oseba čuti praznino in si želi družbe nekoga drugega. Spremlja jo občutek odrezanosti in odtujenosti od sveta.

O osamljenosti govorimo, ko je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče kot si želi. Osamljenost si velikokrat napačno interpretiramo – ne gre za fizično odsotnost ljudi, temveč gre za odsotnost čustvenih stikov. Kaj nam pomaga, če nas obkroža na stotine ljudi, a se z nobenim ne pogovarjamo?

Sociologinja Jenny Gierveld je razdelila osamljenost na 3 dele: prvi je prikrajšanje (občutek odsotnosti, praznine, zapuščenosti), drugi postavlja vprašanje do kdaj bi lahko stanje osamljenosti lahko spremenili, tretji del pa vsebuje razne vidike osamljenosti (npr. žalost, krivdo, frustracijo, obup …).

December je čas veselja in druženja, a nekateri ljudje se v tem času čutijo še posebej osamljeno in tesnobno. Da bi to osamljenost, prisotno pri starejših ljudeh, pregnali, smo aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica na deževen petek, 27. 12., ponesli nekaj sonca v Dom starejših občanov Ilirska Bistrica.

Prebivalci tamkajšnjega doma so zelo veseli, ko jih obiščemo in ko jim prinesemo sadje in sladkarije, še najraje pa imajo našo mladost in veselje, ki nas spremljata. Radi se prepustijo zvokom harmonike – letos sta za glasbo poskrbela Martin Novak in Domen Škrab, mi, aktivisti, pa smo zaplesali s starejšimi.

Vsak nasmeh je zarja sreče in upamo, da smo tisti dan s svojim obiskom narisali nasmehe na obraz marsikateremu stanovalcu doma. Želimo jim veselo in srečno novo leto 2014!


Napovedane spremembe študentskega dela

Po dobrega pol leta dogovarjanj med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), bo v začetku leta 2014 v javno razpravo prišel predlog zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov (t.i. študentsko delo).

Analize kažejo, da je občasno in začasno delo dijakov in študentov najpomembnejši vir dohodkov dijakov in študentov. Preko subvencij in štipendij je glede na proračunske postavke v letu 2012 država dijakom in študentom zagotovila okoli 168 milijonov EUR, kar je 100 milijonov EUR manj, kot smo si dijaki in študenti v istem letu prislužili s študentskim delom. Izdatna pa je tudi podpora družin, od katerih glede na raziskave Evroštudent študenti prejmemo med 100 in 150 milijonov EUR. Ti podatki kažejo, da je občasno in začasno delo še kako pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča ali olajšuje študij.

Pomen študentskega dela kot socialnega korektiva je eno izmed izhodišč ŠOS pri pogovorih o prihodnji ureditvi študentskega dela. Drugi pomen predstavlja njegova vloga kot povezava med izobraževanjem in trgom dela, saj ob neurejenih področjih študijske prakse in pripravništev predstavlja najpomembnejši vir pridobivanja delovnih izkušenj za mlade v izobraževanju. Zaradi teh dveh razlogov si je ŠOS prizadeval, da ne glede na to, kakšna bo ureditev, ta ne sme prinesti prevelikega upada celotne panoge študentskega dela.

Konkurenčna prednost občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pred ostalimi vrstami del ostaja njegova fleksibilnost in transparentnost, ki delodajalcem omogoča hitro iskanje primernih dijakov ali študentov za opravljanje del. Novost pa je, da bo napotnica zagotavljala večjo pravno in ekonomsko varnost dijakov in študentov, saj bo že poslana napotnica na naslov delodajalca osnova za izterjavo izplačila.

Z novo ureditvijo se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja relavantnih delovnih izkušenj. Poleg evidence občasnega in začasnega dela se bo vzpostavil tudi enotni sistem beleženja in priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih prek študentskega dela. Na ta način bomo lahko mladi ob iskanju prve zaposlitve izkazovali znanja in izkušnje, ki smo jih z delom pridobili, kljub temu, da dotlej še nismo opravljali dela prek rednega delovnega razmerja.
Ključna sprememba je seveda ureditev, po kateri bomo mladi tudi iz študentskega dela vplačevali prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno, v zameno pa bomo upravičeni do sorazmerne delovne dobe. Predvideva se, da bo zaradi narave nekaterih vrst dela (ki so namesto na število delovnih ur vezane na opravljeno delo in so zato plačana pavšalno), število delovnih ur, vračunanih v delovno dobo, vezano na minimalno urno postavko. Ta bo za občasno in začasno delo postavljena pri 4,5 EUR bruto, kar z 15,5% dajatvijo, ki bi jo dijaki in študenti vplačevali za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pomeni 3,8 EUR neto, delodajalci pa bodo ob tem plačali najmanj 5,4 EUR bruto bruto.

 

Screen Shot 2013-12-23 at 7.27.04 AM
Dodatne omejitve pri dijakih in študentih niso predvidene, predvidevajo pa se omejitve na strani delodajalcev, ki so vezane na število redno zaposlenih za polni delovni čas. Teh omejitev naj ne bi bilo za delodajalce, ki zaposlujejo do 10 ljudi, saj so v to skupino vključena tudi mala in start-up podjetja, pri katerih je znanje mladih v izobraževanju ključno.  Prav tako omejitve ne bi veljale za interesna združenja študentov in dijakov, javne zavode in humanitarne organizacije. Za ostala podjetja in organizacije je ŠOS predlagal naslednje omejitve:

 

Screen Shot 2013-12-23 at 7.27.37 AM

 

Predvideva pa se tudi poostren nadzor ter sankcije ob kršenju  nad opravljanjem občasnega in začasnega dela. S tem se bodo ukvarjali Inšpektorat za delo RS (IRSD), Davčna uprava RS (DURS) in Carinska uprava (CURS). Predvidene so denarne sankcije ob kršitvah, ob hujših kršitvah pa je predvidena tudi možnost prepovedi opravljanja občasnega in začasnega dela, tako pri delodajalcih, kot pri dijakih in študentih.

ŠOS in MDDSZEM tako želita urediti področje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov tako, da bo pravno primerno (sedaj ga v zakonodaji jo predvideva le nekaj členov v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). Obenem pa mora delo dijakov in študentov obdržati socialno funkcijo ter izboljšati funkcijo povezovanja izobraževanja in trga dela. Le na ta način bo občasno in začasno delo dijakov in študentov obstal kot pomemben institut sociale in zaposlovanja.


KŠIBOVA DOBRODELNA STOJNICA

Po božičku za en dan smo se na Klubu študentov Ilirska Bistrica odločili, da v prazničnem času pomagamo še nekomu in mu polepšamo dni ob koncu starega leta.

Aktivisti Kluba bomo v soboto dopoldne, 21.12., postavili “na Placu” svojo stojnico, kjer bomo delili kuhano vino, vsi prispevki pa gredo za socialno ogrožene družine. Zato vabljeni vsi, ki ste mogoče kakšno dobrodelno akcijo zamudili in pa vsi ostali, ki bi radi še na drugačen način polepšali prazničnem dni. :)

V večernih urah pa bomo našo stojnico preselili v dvorano OŠ AŽ in skupaj s Košarkarskim klubom Plama Pur nadaljevali našo akcijo zbiranja prispevkov v dobrodelne namene.

Upamo, da se nas zbere čim več, da bomo lahko narisali še kakšnemu otroku nasmeh na obraz. ;)

Se vidimo! :)


KO DAJEŠ, PREJEMAŠ – BOŽIČEK ZA EN DAN

Božiček za en dan je vseslovenska akcija zbiranja daril za določenega otroka. To pomeni, da si vsak dober človek oz. ”Božiček” na spletni strani www.bozicekzaendan.si izbere ”nadobudneža” oz. otroka iz socialno ogrožene družine (iz Slovenije, BIH in iz Kosovega), ki mu pripravi darilo – škatlo, napolnjeno z raznimi stvarmi  (kot so igrače, sladkarije, šolske potrebščine, oblačila…), in jo odnese na eno izmed zbirnih mest po Sloveniji.

Ker znamo biti študentje in dijaki tudi dobrodelni, smo se na Klubu študentov Ilirska Bistrica odločili, da tudi naš klub postane zbirno mesto. Tako so naše prostore na Jurčičevi 1 preplavila darila vseh velikosti in barv. Zbrali smo okoli 100 škatel (od tega jih je KŠIB financiral 6), ki jih bodo iz organizacije prišli iskat v naslednjih dneh.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki so darila prinesli.

 

Kaja Boštjančič


Novo leto v Banja Luki

 


Božiček za en dan

Postani Božiček za en dan in obdari otroke! Poišči staro škatlo za čevlje…okrasi jo…napolni z darili…in prinesi na Klub Študentov Ilirska Bistrica. Božičkov seznam in več informacij najdete na spletni strani http://www.bozicekzaendan.si/!


Prispele kandidature


Prva zaposlitev – davek na globalno krizo

Avtor: Eva Omerza

Gospodarska kriza, ki nas je doletela v letu 2008, kot črn oblak še vedno ždi nad Slovenijo in posledice čutijo vsi državljani. BDP pada, javnofinančni prihodki so manjši od javnofinančnih odhodkov, brezposelnost se veča. Pa se osredotočimo na slednje. Mlade nas v tem času (še vedno) skrbi, kje bomo našli zaposlitev.

Še posebej problematično je iskanje prve zaposlitve, saj razpisana delovna mesta večkrat zahtevajo delovne izkušnje, ki pa jih mladi v primeru iskanja prve zaposlitve nimamo. Ker se s težavami pri iskanju zaposlitve srečamo že na prvem koraku, se znajdemo v začaranem krogu. Ker vedno več mladih dvomi o tem, da se bodo redno zaposlili, čedalje več mladih podaljšuje študij – bolje študent, kot pa brezposeln. S tem si na nek način v družbi zagotovijo svoje mesto. Poleg tega pa je za študente življenje v študentskih letih bolj ugodno: subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, subvencionirana prehrana, študentsko delo. Tovrstne ugodnosti pa imajo tudi negativno plat – fiktivne študente. Po eni strani ti študenti izkoriščajo ugodnosti, ki naj bi sicer pripadale tistim, ki svoje študijske obveznosti izpolnjujejo, po drugi strani pa je stopnja brezposelnosti mladih zaradi tega nižja.

Sami podatki, ki zadevajo brezposelnost mladih pa so zelo zaskrbljujoči. V letu 2012 je bilo najmanj brezposelnih mladih v Nemčiji (8,1 %), največ pa v Grčiji (53,9 %). V Sloveniji je bilo v letu 2012 17,7 % brezposelnih mladih. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo do 31. oktobra 2013 prijavljenih kar 15.665 iskalcev prve zaposlitve, kar predstavlja 15,3 % več kot lani v enakem obdobju. Prav tako se je v mesecu oktobru povečalo število brezposelnih med 15 in 29 letom, povečalo se je tudi število iskalcev prve zaposlitve. V mesecu oktobru 2013 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje objavljenih 8.146 prostih delovnih mest, medtem ko je bilo registrirano brezposelnih 118.721, od tega 30.801 starih med 15 in 29 let (v prvi polovici leta 2008 je bilo v starostni skupini od 15 do 29 let registriranih nekaj več kot 18.000 brezposelnih). Ti podatki jasno kažejo, da se število brezposelnih mladih in iskalcev prve zaposlitve vztrajno veča. V petih letih se je število registriranih brezposelnih mladih povečalo skoraj za 200 %. Poskusimo pomisliti, kako visoke številke bi bile, če bi upoštevali tiste, ki so na šole vpisani samo zato, da lahko opravljajo študentsko delo.

Kje torej tiči težava? Prvi problem se definitivno pojavi v neskladju med potrebami trga dela ter številom tistih, ki so zaključili svoje izobraževanje. Povedano bolj enostavno, izobraževalni sistem kot tak producira kader, ki ni zaposljiv oziroma je zaposljiv do določene mere, pri čemer prevladujejo predvsem družboslovne vede. Rešitev je dokaj preprosta, vendar zaradi lobijev neizvedljiva: omejiti vpise tako, da bo to zadostovalo potrebam trga dela, mlade družboslovce pa usposobiti, da pridobijo delovne izkušnje tudi v času študija v obliki obveznega pripravništva ali strokovnega usposabljanja. Četudi v Sloveniji poznamo pridobivanje delovnih izkušenj v okviru formalnega izobraževanja, zgolj to ni dovolj. Verjetno je vsem jasno, da v kolikor usposabljanje traja 10 delovnih dni, praktikant od tega ne odnese veliko, hkrati pa večkrat predstavlja tudi breme za organizacijo, v kateri opravlja usposabljanje. Nato tukaj nastopi fotokopiranje in kuhanje kave, kar definitivno praktikanta ne naredi bolj zaposljivega.

Drugi problem, ki ga lahko izpostavim pa presega sistemsko raven. To je neformalno izobraževanje in izkušnje pridobljene na polju neformalnega izobraževanja. Danes imajo mladi nešteto možnosti, da se lahko poleg študija udejstvujejo v različnih društvih, obiskujejo delavnice, se udeležujejo mladinskih izmenjav in opravljajo prostovoljno delo. Mladi na tak način lahko pridobijo veliko znanj, ki jih v predavalnicah ne morejo. Pa čeprav je nekdo resnično aktiven na področju neformalnega izobraževanja in ima veliko znanj, ki se ne vežejo le na njegov študij, mu to prav nič ne pomaga. Večinoma vsi delodajalci pri objavi prostega delovnega mesta na portalu Zavoda RS za zaposlovanje zahtevajo določene delovne izkušnje. Delovne izkušnje, ki so formalne. Zato mladi, ki smo aktivni v društvih in se zavestno odločimo pridobiti nova znanja in kompetence zunaj izobraževalnega sistema, v prvem koraku preverjanja formalnih pogojev za pridobitev delovnega mesta izpademo. Na tej točki je odločilno priznavanje neformalnega izobraževanja in neformalno pridobljenih izkušenj s strani delodajalca. Dimitrij Rupel je nekoč dejal: »Iz vaših ust v božja ušesa«. Torej iz naših ust v ušesa delodajalca.

Zgornji dve rešitvi problema brezposelnosti mladih sta samo kaplja v morje, saj ne smemo pozabiti, da država in Evropska unija sprejemata ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih, vendar pa bi bilo potrebno sam problem začeti reševati sistematično in premišljeno. Za enkrat je na nas mladih, da si zagotovimo svoje mesto v družbi in poskusimo kar se da najbolje izkoristiti potencial, ki ga imamo. Navsezadnje »Na mladih svet stoji«!