Klub Študentov Ilirska Bistrica

Naključni fotografiji

fak0791 DSCN7625

Aktualno

Sveže novice iz Kluba Študentov Ilirska Bistrica :)

Sprejet Zakon o štipendiranju

S tretjim branjem v državnem zboru in z glasovanjem po tem je bil včeraj dokončno sprejet Zakon o štipendiranju. To za Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) pomeni velik uspeh, saj si je dolgo prizadevala za celostno ureditev sistema štipendiranja v Sloveniji. Kljub vsemu je to šele prvi korak na poti k urejanju problematike študentov, zato ŠOS poziva ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti  dr. Anjo Kopač Mrak, da v čim krajšem času ustanovi delovno skupino za pripravo koncepta Zoisovega štipendiranja in ostalih aktov, ki so opredeljeni v zakonu.

Zakon o štipendiranju, ki bo začel veljati s 1. janarjem 2014, prinaša precej sprememb dosedanje ureditve štipendiranja v Sloveniji. Omogoča ponovno prejemanje državnih štipendij mladoletnih dijakov, določa novo vrsto štipendije za deficitarne poklice ter uvaja pomembno novost, tj. združevanje nekaterih vrst štipendij. To pomeni, da bodo dijaki ali študenti lahko hkrati prejemali državno in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo navzgor omejena. Pri Zoisovih štipendijah se daje večji pomen izjemnim dosežkom, ocene pa ostajajo le še dopolnilni faktor. S tem se Zoisovim štipendijam vrača prvotna vloga, to je spodbujanje družbe odličnosti in nadarjenosti. Pomembne spremembe so tudi na področju kadrovskega štipendiranja. Uvaja se poskusno leto ter enomesečna delovna praksa, namen obeh ukrepov pa je, da se delodajalec in štipendist podrobneje spoznata. Višji je tudi delež sofinanciranja države, ki tako znaša do 70 odstotkov celotne kadrovske štipendije, vendar ne več kot 40 odstotkov minimalne plače.
Pred začetkom uresničevanja zakona v praksi pa je treba pripraviti oziroma sprememniti še podzakonske akte (pravilnike), ki so določeni v zakonu o štipendiranju. ŠOS pričakuje, da bo glede na usposobljenost kadra in poznavanje problematike povabljen k sodelovanju pri pripravi sprememb. Mitja Urbanc, predsednik ŠOS, je ob tem povedal: »Prehodili smo težko pot od predloga do sprejetja zakona, zato si bomo še naprej prizadevali, da se bo zakon v praksi tudi dosledno izvajal in ne bo postal mrtva črka na papriju. Primeri, kot smo jim priča še posebej letos, ko so študenti in dijaki več kot pol leta čakali na odločbe za Zoisove štipendije (odgovor na pritožbo pa večina še čaka), se v prihodnje ne smejo več ponoviti. Upamo, da se bodo te pomanjkljivosti z novim zakonom in pravilniki odpravile.«


50 let KŠIB-a


Študentske družine

Generalna skupščina Združenih narodov je 15. maj razglasila za Mednarodni dan družin. Kljub temu, da je ta dan na mednarodni ravni namenjen družinam že dvajset let imamo še danes težave z definicijami in zakonsko ureditvijo posebnih vrst družin. Ena izmed posebnih vrst družin so tudi študentske družine, kjer je eden izmed staršev (lahko tudi oba) študent.
Naša zakonodaja ne določa posebnega statusa študentskim družinam, vendar jih kljub temu tako obravnavamo in posledično jim pripadajo določene pravice in ugodnosti. Pravice kot so otroški dodatek, starševski dodatek in pomoč za opremo novorojenca pripada vsaki materi na podlagi naše zakonodaje. V zadnjih letih smo bili priča nižanju prispevkov tudi na tem področju.

V primeru starševstva med študijem študentkam na podlagi Zakona o visokem šolstvu pripada dodatno študijsko leto.

Bivanje v študentskem domu je dodatno urejeno za študentske družine. Poleg dodatnih točk za pridobitev postelje v študentskem domu, imajo nekateri domovi urejene posebne bivanjske prostore za študentske družine. Ravno tako imajo študenti starši pravico podaljšanja bivanja za eno leto, družina tudi lahko zaprosi za sprejem za bivanje v študentskem domu, če je bil otrok rojen po roku za oddajo prošnje.

Na področju študentske prehrane je študentska družina upravičena do deset dodatnih subvencioniranih obrokov na mesec na otroka.

Ravno tako se razlikuje obravnava staršev študentov na področju štipendiranja in sicer se ob prijavi za štipendijo določajo dohodki staršev študentov ne pa njihovih staršev kot ostalim študentom. Vsak študent, ki je starš, lahko zaprosi tudi za socialno pomoč na centru za socialno delo.

Področje študentskih družin do danes še ni dokončno urejeno, kar otežuje mnogim študentom vsakodnevno življenje ter dokončanje študija. Kljub temu, da je kar nekaj socialnih ugodnosti in dodatnih pravic naštetih za študentske družine, je za starše študente v vsakodnevnem življenju precej bolj zapleteno. Pridobivanje in izvajanje pravic je precej oteženo zaradi različnih definicij in področno razdrobljenih pravic. Zato je potrebna celovita in še pomembneje enotna ureditev področja študentskih družin v naši zakonodaji.

 

Avtor: Jasmina Zahirović


Spodbuda k pripravi zdrave hrane

Študentska organizacija Slovenije nadaljuje lani konec leta začet projekt imenovan Jem zdravo. Študiram s polno paro!, s katerim želi spodbuditi in ozavestiti študente o pomenu zdravega prehranjevanja. Študenti so projekt dobro sprejeli, saj se jih vse več zaveda pomena zdravega načina prehranjevanja. ŠOS v prihodnjih tednih pripravlja akcijo, s katero bodo mlade ponovno spomnili, da lahko dobro študira le zdrav študent, na kar ima prehrana vsekakor velik vpliv.
Maja po študentskih organizacijah potekajo razni projekti, povezani z zdravjem. Temu se pridružuje tudi projekt Jem zdravo. Študiram s polno paro!, katerega namen je spremeniti slabe prehranjevalne navade študentov. Veliko mladih se spopada s preveliko telesno težo, nezadostnim uživanjem sadja in zelenjave, premajhno telesno aktivnostjo, kar slabo vpliva na splošno počutje, zmanjšuje storilnost in koncentracijo …

Zato ŠOS pripravlja posebno akcijo po večjih univerzitetnih mestih, kjer bodo predstavniki projekta nagovarjali študente in jih osveščali o zdravem načinu življenja. K pripravi sveže hrane in ne le uživanju vnaprej pripravljenih jedi jih bodo spodbujali tudi z deljenjem kuhalnic in drugih uporabnih daril. Prvi dogodek bo že na Škisovi tržnici 8. maja, medtem ko bodo v Mariboru projekt mladim posebej predstavili 14. maja od 11. do 14. ure pred ŠTUK-om. V Ljubljani bodo stojnice postavljene 21. maja med 9. in 14. uro v Rožni dolini in na Kardeljevi ploščadi, v Kopru pa bodo predstavniki projekta med študenti 23. maja od 16. do 21. ure pred koprsko Taverno.

V kratkem bo v sodelovanju s študenti Fakultete za vede o zdravju izšla tudi brošura v elektronski obliki, v kateri bodo predstavljeni varovalni jedilniki za kosila, ki imajo preračunane energijske in hranilne vrednosti obroka za oba spola, ter način priprave posamezne jedi.

V pomoč pri opuščanju slabih navad pa je študentom in vsem drugim tudi spletna stran www.jemzdravo.si, ki je zaživela v okviru projekta in na kateri partnerji ter študenti sami objavljajo recepte zdravih jedi, ki jih lahko pripravijo hitro, enostavno in poceni. Koristne informacije o raznih živilih so objavljene tudi na Facebook strani Jem zdravo, ažurno pa so mladi lahko o novih receptih, dodanih na spletno stran, obveščeni tudi prek Twitterja (@Jem_Zdravo).

Kontaktni podatki vodij projekta po posameznih organizacijah:
ŠOUM: Matic Kirbiš ( matic.kirbis@soum.si, 031 825 118)

ŠOU v LJ: Borut Andrejek ( borut.andrejek@gmail.com, 051 200 560)

ŠOUP: Alja Brečko ( alja.brecko@soup.si, 040 465 349)

Zveza ŠKIS: Jasmina Zahirović ( jasmina.zahirovic@skis-zveza.si, 040 351 600)


Škisova tržnica pritegnila množice mladih

V sredo, 8. maja, se je na že 16. Škisovi tržnici zbrala 20.000 glava množica mladih,ki so v popoldanskem delu preizkusili domače dobrote, ki so jih pripravili študentski klubi na svojih stojnicah, v večernem delu pa so se zabavali ob pestrem glasbenem programu. Nastopili so Peter Bič Project, Manouche, Dan D, Xequtifz, LET3, Zebra Dots, Kill kenny, Dirtswitch in John Doe. Tekom dogodka je potekalo tudi sprotno ločevanje, stiskanje in odvoz odpadkov, saj prav Škisova tržnica slovi kot prva slovenska EKO prireditev. Prireditev sta nepričakovano s svojim obiskom počastila tudi predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, in župan Mestne občine Ljubljana, gospod Zoran Janković.

Škisova tržnica pritegnila množice mladih

Škisova tržnica je svoja vrata za obiskovalce odprla ob 12:00 ter se pričela s slavnostnim mimohodom študentskih klubov ter nastopom mažoret iz Laškega. Na otvoritvi so mlade pozdravili predsednik Zveze ŠKIS, Jaka Bassanese, minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, podžupanja Mestne občine Ljubljana, Tjaša Ficko, v znamenju prve EKO prireditve tudi direktor podjetja Snaga d.o.o., Janko Kramžar, predsednik Evropske študentske unije, Rok Primožič ter župan občine Slovenske Konjice, gospod Miran Gorinšek. Prireditev sta nepričakovano s svojim obiskom počastila in mlade pozdravila tudi predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, in župan Mestne občine Ljubljana, gospod Zoran Janković.

Po otvoritvi se je glavno dogajanje preselilo na regijske otočke, kjer je 57 študentskih klubov pripravilo stojnice s svojimi lokalnimi značilnostmi, obiskovalci pa so imeli možnost preizkusiti številne domače dobrote. Študentske organizacije so letos pripravile EKO otoček in mladim ponudile pestro izbiro zdrave prehrane. Škisova tržnica je bila tudi letos ekološko obarvana, saj so se odpadki sproti ločevali ter v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. ter podjetjem Eko plus d.o.o. stiskali in odvažali.
V večernem delu so nastopile glasbene skupine Peter Bič Project, Xequtifz, LET3, Dan D, Manouche, Zebra dots, Kill kenny, John Doe in Dirtswitch. Na elektronskem ŠOU odru so nastopili DJ Manuel Dark, DJ Matteo Kunst, DJ Alex Cvetkov, DJ Matthew Z, DJ Cley Clemens, DJ Dominique Jardin in DJ Kuky.


KŠIBOVA REKREACIJA

S kšibovim pomladnim festivalom se je zaključila tudi sobotna rekreacija.
Se vidimo v parku Nade Žagar in na ŠC Trnovo!

15. junija pa Kšibko praznuje 50-letnico. Kmalu več informacij (:


Socialno pomoč lahko dobite tudi študenti!

Kaj je denarna socialna pomoč?

Denarna socialna pomoč je pomoč namenjena tistim, ki nimajo dovolj sredstev, premoženja ali prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje. Pravica do denarne socialne pomoči se ugotavlja na podlagi premoženja in dohodkov posameznika ali družine – večinoma v zadnjih treh mesecih.

Denarno socialno pomoč je načeloma potrebno vrniti: ali že za čas življenja ali pa jo ob dedovanju vračajo dediči posameznika, ki je socialno pomoč prejemal. To seveda v primeru, da je bil posameznik lastnik premoženja. Če temu ni tako, socialne pomoči ni potrebno vračati.

Študenti pa morate biti pozorni še na eno specifiko denarne socialne pomoči: Zaradi vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, se študentu, ki je do socialne pomoči upravičen, ta šteje v izračun štipendije, ne glede na to, ali jo študent prejema ali ne.

 

Socialna pomoč in študenti mlajši od 26 let

Študent, ki je mlajši od 26 let in nima prijavljenega lastnega gospodinjstva in ne prejema preživnine, je upravičen do socialne pomoči, v okviru socialne pomoči za katero zaprosi njegova družina. Cenzus za dodelitev socialne pomoči in višina socialne pomoči sta v tem primeru odvisna od števila družinskih članov, dohodkov v zadnjih treh mesecih ter premoženja družine.

Za socialno pomoč pa lahko sam zaprosi tudi študent, ki je mlajši od 26 let, vendar le, če si je pred tem uredil preživnino s strani staršev in zadostil ostalim določilom centra za socialno delo. Starši so ga namreč, če se redno šola, v skladu z zakonom, dolžni preživljati do 26. leta.

 

Socialna pomoč in samovzdrževani študenti (študenti z lastnim gospodinjstvom, ki

prejemajo preživnin ali študenti nad 26. letom)

Če je študent mlajši od 26 let in samovzdrževan (ima prijavljeno lastno gospodinjstvo, ne živi več pri starših in prejema preživnino oziroma ustreza zakonskim določilom) ali je star več kot 26 let, se mu v izračun cenzusa za pridobitev socialne pomoči po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje samo njegovo premoženje ter njegovi dohodki, načeloma zadnjih treh mesecev (gre predvsem za dohodke od občasnih del ter preživnine, medtem ko se štipendije v izračun socialne pomoči ne štejejo, razen štipendije, ki presega višino minimalne plače).

Po trenutni ureditvi, je samovzdrževani študent, do socialne pomoči upravičen:

1. Če je bil delovno aktiven manj kot 60 ur na mesec v zadnjih treh mesecih in če so njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih znašali manj kot 260€/ mesec. Višina njegove socialne pomoči predstavlja razliko med njegovim povprečnim mesečnim dohodkom in 260€.

2. Če je bil delovno aktiven med 60 in 128 ur na mesec in če so njegovi povprečni mesečni dohodki znašali manj kot 332,80€/mesec. Višina njegove socialne pomoči predstavlja razliko med njegovim povprečnim mesečnim dohodkom in 332,80€.

3. Če je bil delovno aktiven več kot 128 ur na mesec in če so njegovi povprečni mesečni dohodki znašali manj kot 405,60€/mesec. Višina njegove socialne pomoči predstavlja razliko med njegovim povprečnim mesečnim dohodkom in 405,60€.

 

Zgornji izračuni so informativne narave. Priporočamo vam, da se, preden za socialno pomoč zaprosite, o upravičenosti pozanimate na svojem centru za socialno delo. Več na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/

 

Kako pridobiti državno socialno pomoč?

Pravico do državne socialne pomoči morajo prosilci uveljavljati na centru za socialno delo, v občini kjer imajo prijavljeno stalno bivališče. Pravico uveljavljate z Vlogo za uveljavljanje pravic do javnih sredstev, ki jo na center za socialno delo oddate osebno ali preko pošte.

Vloga je dostopna preko:

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/vloga_zupjs_obr_8_45.pdf

 

Po pridobitvi socialne pomoči:

Po tem, ko socialno pomoč posameznik pridobi, mora v primeru spremembe, centru za socialno delo, kjer je pomoč pridobil, le to sporočiti v osmih dneh po tem, ko je sprememba nastala oziroma je zanjo izvedel.

 

Avtor: Janja Hren


Kšibov pomladni festival

Juhu! Prvomajske počitnice so že pred vrati!
Klub študentov Ilirska Bistrica pripravlja Kšibov pomladni festival, ki se bo odvijal med 26. in 28. aprilom.

Prvič se srečamo v petek, 26.4., v Domu na Vidmu, kjer nas bojo nasmejali TIN VODOPIVEC IN PRIJATELJI. Standupmožički začnejo točno ob 19.00, zato se nekoliko prej odpravite in zagotovite svoj smejalni sedež. Cena za člane KŠIBa je 3€, za vse ostale pa 5€. Kar pogumno.

V soboto se dobimo v PARKU NADE ŽAGAR ob 15.00, s sabo pa si prinesite stare hlače in majice, dolge spodnjice, nogavice… da jih bomo s skupnimi močmi preuredili.
Takoj za tem se ob 16.00 začne turnir v KOŠARKI(TROJKE), kjer bomo za prva 3 mesta podelili denarne nagrade. Pozor, zmagovalci bodo odnesli 90€, drugouvrščeni 60€ in na nehvaležnem 3. mestu jih čaka 30€. Prijave zbiramo na andreja.kuret@gmail.com, največje število prijavljenih ekip pa sega le do številke 10!
(pogoj za udeležbo je vsaj en dijak/študent v ekipi)

Istočasno pa se bo na sosednjem igrišču odvijala brezplačna STEP AEROBIKA(tako kot smo jo bili navajeni v marci in začetku aprila) s Saro Šuštar.

Poslovimo se v nedeljo ob 17.00 na ŠC Trnovo z DOBRODELNIM TEKOM, kjer nas bo prijavnina stala le kos oblačila, ki ga več ne potrebujemo. Vse, kar naberemo, pa bo odromalo na Rdeči križ.

Se vidimo!


Venezuela – potpisno predavanje


XXV. Pokal – Prijateljstva treh dežel