Klub Študentov Ilirska Bistrica

Naključni fotografiji

DSCN7615

Aktualno

Sveže novice iz Kluba Študentov Ilirska Bistrica :)

REDNA LETNA SKUPŠČINA KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA 2016

V petek, 4. novembra, je v sejni sobi na Jurčičevi ulici 1 v Ilirski Bistrici potekala redna skupščina Kluba študentov Ilirska Bistrica, na kateri se je zbrala večina aktivistov kluba in izvolila novo vodstvo. Skupaj so pregledali še letno programsko in finančno poročilo za šolsko oz.študijsko leto 2015/16 ter poročilo nadzorne komisije, nova kandidatka za predsednico, Kristina Urh, pa je predstavila letno poročilo za tekoče šolsko/študijsko leto. Po pregledanih kandidaturah in predstavitvi kandidatov so aktivisti, na čelu s predsednico Kajo Boštjančič, izvolili nov upravni odbor, in sicer v sestavi:

  • Kristina Urh – predsednica
  • Katarina Penko – podpredsednica
  • Monika Derenčin – blagajničarka
  • Diana Iskra – tajnica
  • Žan Vičič- predstavnik dijaške sekcije
  • Tina Hostinger – svetnica v Svetu ŠOLS in v Zvezi ŠKIS

 

Novo nadzorno komisijo sestaviljajo Kaja Boštjančič, Lara Dujc in Tina Križman, disciplinsko komisijo pa Eva Možina, Špela Tomšič in Luen Zidar.

 

 

Novemu upravnemu odboru tako želimo čimveč uspehov v njihovem letu! :)


Študentska organizacija Slovenije začenja novo akcijo: »Študent, kje pa tebe čevelj žuli?«

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob pomoči organizacijskih oblik (ŠOU v Ljubljani, ŠOUM, ŠOUP in Zveze ŠKIS) danes začenjajo z akcijo “Študent, kje pa tebe čevelj žuli?”. Namen akcije je iz prve roke izvedeti, s katerimi težavami se študentje najpogosteje soočajo in katera področja se jim ne zdijo zadovoljivo urejena. Na podlagi vseh zbranih prispevkov študentov bomo oblikovali nabor ukrepov, ki jih bomo v drugi polovici novembra predstavili na novinarski konferenci, kasneje pa s pobudo po iskanju boljših rešitev posredovali tudi pristojnim državnim organom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z akcijo želimo spodbuditi družbeno in politično participacijo študentov, usmerjeno v delovanje za skupni cilj – izboljšati pogoje za življenje in študij slovenskih študentov, s tem pa pogoje za še večji razvoj družbe znanja, brez katere si mladi prihodnosti ne znamo predstavljati.

Klemen Balanč, predsednik Študentske organizacije Slovenije: »Na Študentski organizaciji Slovenije že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivo ali neustrezno zakonsko urejenost določenih področij, ki so neposredno povezana s študenti. Tukaj mislimo predvsem na sistem zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, štipendijsko politiko, subvencionirano bivanje in zdravstveno politiko. Z akcijo “Študent, kje pa tebe čevelj žuli?” želimo od študentov pridobiti osebne izkušnje o spopadanju s konkretnimi težavami, s katerimi se srečujejo.«

Prispevke, komentarje ali predloge lahko študentje do vključno 7. novembra 2016 oddajo preko posebnega spletnega obrazca, ki je dostopen tudi preko spletne strani Študentske organizacije Slovenije, s tem pa sodelujejo tudi v nagradni igri. Po zaključku zbiranja predlogov bomo vse prispele prispevke, komentarje in predloge preučili, na podlagi njihove vsebine pa pripravili nabor ukrepov in sprememb zakonodajnih aktov, ki bi prispevali k celoviti ureditvi socialnega položaja študentov in skrbi za kakovosten študij. Rezultate akcije s pripadajočimi ukrepi bomo predstavili na novinarski konferenci, ki bo potekala 17. novembra 2016, ko obeležujemo tudi mednarodni dan študentov. Izsledke akcije in predlagane ukrepe bomo po javni predstavitvi posredovali v obravnavo tudi pristojnim državnim institucijam.

Vse študente pozivamo, da prispevajo svoj glas za boljši jutri.

Vir: Zveza ŠKIS : http://www.skis-zveza.si/

SPREJETJE NOVELE VISOKOŠOLSKEGA ZAKONA JE KLJUČNO, ČETUDI BREZ DELOČIL O JEZIKU POUČEVANJA

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na včerajšnji seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino potrdili novelo Zakona o visokem šolstvu. Novela prinaša ureditev področij financiranja visokega šolstva, zagotavljanja kakovosti, demokratične urejenosti univerz in študentskih pravic. Zaradi nesoglasja stroke so poslanci z amandmajem umaknili 1. člen novele, ki je predvideval možnost nereguliranega izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa kot precej bolj ključna vidimo druga področja, ki jih novela ureja.

Na ŠOS smo pri pripravi novele sodelovali že od začetka, sam postopek priprave zakona, ki pa je – predvsem zaradi ureditve področja financiranja visokošolske dejavnosti – nujen, se je ravno zaradi burnih razprav o jeziku poučevanja podaljšal na več kot eno leto. Na koncu o vprašanju jezika ni bilo doseženega soglasja, tako da novela nadaljuje parlamentarno pot brez tega člena. Na ŠOS smo skozi ves čas obravnave, tudi na javni predstavitvi mnenj, ki je potekala prejšnji mesec, poudarjali, da so druga področja, ki jih novela ureja pomembnejša in da se debata o tako pomembnem zakonu ne bi smela zreducirati zgolj na en člen.

Sprejeta novela prinaša tudi kar nekaj novosti za študente. V skladu z določili novele bo diplomant status študenta obdržal vse do konca študijskega leta, v katerem bo diplomiral, ne glede na čas diplomiranja. Trenutno je namreč veliko študentov, predvsem na 1. stopnji, ki so nameravali s študijem takoj nadaljevati tudi na 2. stopnji, odlašalo z diplomiranjem (predvsem zagovori) vse tja do septembra, da v vmesnem obdobju ne bi bili brez pravic. Tako so bili tisti, ki so diplomirali prej, na nek način »kaznovani«, saj so ostali brez zdravstvenega zavarovanja, študentske prehrane, sobe v študentskem domu … prav tako pa so bile tudi fakultete z zagovori najbolj obremenjene ravno septembra. Sprememba tako prinaša socialno varnost za študente v prehodnem obdobju, prav tako pa administrativno razbremenitev fakultet.

Novela prinaša tudi spremembe na področju preventivnega zdravstvenega varstva, saj uvaja obvezne sistematske preglede za študente 1. letnikov 1. bolonjske stopnje.

Prav tako se ponovno uvaja sofinanciranja doktorskega študija. To je bilo od prehoda na bolonjski način študija eno slabše urejenih področij. Prve generacije so prejemale sofinanciranje po t. i. inovativni shemi, ki pa se je iztekla, ko so se iztekla evropska sredstva, od takrat naprej pa je bil doktorski študij v celoti plačljiv in tako pogosto socialno nedostopen. Zagotovljeno sofinanciranje je prvi korak k sistemski ureditvi doktorskega študija pri nas.

S spremembami zakona se študentom priznava tudi enakovreden položaj znotraj akademske skupnosti. Študenti bomo z novelo zakona tako postali polnopravni člani akademskih zborov.

Sočasno ob sprejemanju novele na ŠOS že aktivno sodelujemo pri pripravi izhodišč za sistemski visokošolski zakon, saj že več let opozarjamo na nujno posodobitev in sistemsko ureditev visokošolske zakonodaje. Pričakujemo, da bodo po sprejetju novele priprave sistemskega zakona potekale še bolj intenzivno.

 

Vir: Študentska organizacija Slovenije ( http://www.studentska-org.si/)


Fundacija Študentski tolar: denarna pomoč za socialno ogrožene študente

Osnovni namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov. V ta namen Fundacija Študentski tolar razpisuje v mesecu, ko obeležujemo svetovni dan študentov, nepovratne denarne pomoči za študente v socialni stiski v skupni vrednosti 56.000 €. Sredstva za pomoč študentom je v celoti zagotovil ŠOU v Ljubljani, ki je pred 10 leti Fundacijo tudi ustanovil.

Za denarno pomoč lahko zaprosijo vsi študenti ŠOU v Ljubljani, to so študenti 30 visokošolskih oz. višješolskih zavodov. Posamezni prosilec lahko prejme nepovratno denarno pomoč v višini 350 €. Ti se lahko na razpis prijavijo do 9. decembra 2016.

Rok Liković, predsednik ŠOU v Ljubljani: »Ker država ni sposobna ali ne želi poskrbeti za socialne stiske študentov, smo na ŠOU v Ljubljani že pred več kot 10 leti začeli s kontinuiranimi humanitarnimi programi. Ti od leta 2006 potekajo pod okriljem Fundacije Študentski tolar, Ustanove ŠOU v Ljubljani. Četudi programi socialnih pomoči niso osnovno poslanstvo ŠOU v Ljubljani, slednjim polagamo veliko pozornosti – v letu 2016 smo fundaciji navkljub okrnjenim svojim financam namenili 137.000 €.«

Damjan Vinko, predsednik uprave Fundacije Študentski tolar: »Da študentom olajšamo prijavo na naš razpis za nepovratne denarne pomoči, bomo izvedli tudi javno predstavitev razpisa. To se bo zgodilo v ponedeljek, 14. novembra, ob 17. uri na Študentskem kampusu v predavalnici 3. Udeležbo priporočam vsem, ki bi se na razpis radi prijavili. Sicer pa smo študentom na voljo tudi v času uradnih ur, preko telefona, e-pošte in preko Facebooka. Razpis je skupaj z vsemi kontakti objavljen na naši spletni strani www.studentski-tolar.si

Vir: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani


Redna letna skupščina Kluba študentov Ilirska Bistrica

V skladu z volilnim pravilkom Kluba študentov Ilirska Bistrica objavljam dnevni red skupščine, ki bo potekala 4. novembra ob 19h v prostorih sejne sobe na Jurčičevi ulici 1 v Ilirski Bistrici.

 

Dnevni red skupščine:

 

1. Predlog dnevnega reda

2. Potrditev dnevnega reda

3. Poročilo o delu Kluba študentov ilirska Bistrica za leto 2015/16

4. Finančno poročilo Kluba študentov Ilirska Bistrica za leto 2015/16

5. Poročilo Nadzorne komisije Kluba študentov Ilirska Bistrica za leto 2015/16

6. Program dela Kluba študentov Ilirska Bistrica za leto 2016/17

7. Potrditev in imenovanje volilne komisije

8. Predstavitev kandidatov

9. Volitve v organe kluba

10. Volitve svetnika v Svet ŠOLS

11. Volitve svetnika v Zvezo

12. Razno


Potopisno predavanje: Balkan Ekspres


RAZPIS KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA ZA ORGANE KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA IN SVETNIKA V SVET ŠOLS

RAZPIS KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA ZA ORGANE KLUBA

ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA IN SVETNIKA V SVET ŠOLS

 

Na podlagi 5. člena Poslovnika o volitvah v organe Kluba Študentov Ilirska Bistrica

razpisujem kandidacijski postopek za mesta:

 

  • Predsednik Kluba študentov Ilirska Bistrica (1 mesto)
  • Podpredsednik Kluba študentov Ilirska Bistrica (1 mesto)
  • Tajnik Kluba Študentov Ilirska Bistrica (1 mesto)
  • Blagajnik Kluba Študentov Ilirska Bistrica (1 mesto)
  • Predstavnik dijaške sekcije Kluba Študentov Ilirska Bistrica (1 mesto)
  • Član nadzorne komisije Kluba Študentov Ilirska Bistrica (3 mesta)
  • Član disciplinske komisije Kluba Študentov Ilirska Bistrica (3 mesta)
  • Svetnik v Svet ŠOLS (1 mesto)
  • Svetnik v Zvezo ŠKIS (1 mesto)

Pravico voliti in biti voljen imajo vsi redni člani Kluba študentov Ilirska Bistrica s

stalnim prebivališčem v UE Ilirska Bistrica. Pravico biti voljen v Upravni odbor

Kluba študentov Ilirska Bistrica imajo vsi redni člani Kluba študentov Ilirska Bistrica

s stalnim prebivališčem v UE Ilirska Bistrica, ki so pred tem vsaj eno leto aktivno

sodelovali v Klubu in bili ali vodja vsaj ene projekta ali član nadzorne komisije,

disciplinske komisije ali svetnik kluba.

Člani s statusom dijaka lahko kandidirajo samo za funkcijo predsednik dijaške sekcije

Kluba študentov Ilirska Bistrica. Člani s statusom študenta pa za vse ostale funkcije v

organih Kluba študentov Ilirska Bistrica.

 

Kandidatura mora vsebovati:

 

- osebne podatke (ime in priimek, rojstne podatke, naslov stalnega prebivališča,

telefonsko številko, elektronski naslov, letnik in smer študija)

 

- podpisana izjava kandidata, da ni član izvršilnega organa politične stranke ali

njenega podmladka

 

- podpisana izjava o kandidaturi

 

- opis dotedanjih aktivnostih dela na mladinskem področju, leto včlanitve v

Klub študentov Ilirska Bistrica

 

- potrdilo o statusu študenta v tekočem študijskem letu

 

Ob zaključku kandidacijskega postopka bo Nadzorna komisija Kluba študentov

Ilirska Bistrica v skladu z akti Kluba študentov Ilirska Bistrica zbrala kandidature ter

jih pregledala, sestavila listo kandidatov, jo objavila na spletni strani Kluba ter oglasni

deski Kluba in pripravila material, potreben za izvedbo volitev.

Pisno kandidaturo je potrebno oddati najkasneje do 20. 10. 2016  s priporočeno pošto,

poslano na sedež kluba Klub študentov Ilirska Bistrica, Jurčičeva ulica 1, 6250 Ilirska

Bistrica s pripisom »VOLITVE – ne odpiraj« ali oddano v času uradnih ur.

 


Nove ugodnosti za člane!

V sodelovanju s Knjižnico Makse Samsa smo pripravili nov super popust za člane …


Priročnik za bruce 2016/17

 

                       KŠIBKO, NA POMOČ!

 

 

 

Začenja se novo študijsko leto in z njim tudi nova menjava študentov in BRUCEV! Pripravili smo kratek priročnik za bruce (verjamemo pa, da bodo te informacije prav prišle vsem študentom). Osredotočili se bomo predvsem na Ljubljano, ker bo tam študiralo največ bodočih študentov.

 

 

SUBVENCIONIRANE VOZOVNICE

 

Ena izmed zelo pomembnih stvari, ki jih moraš urediti pred študijem, je vozovnica za medkrajevni in mestni promet. S šolskim/študijskim letom 2016/2017 Ministrstvo za infrastrukturo uvaja enotno vozovnico IJPP (integrirani javni potniški promet). Sliši se zelo zapleteno, vendar pa ta novost za dijake in študente prinaša pozitivne spremembe.

Po starem sistemu smo študentje in dijaki lahko kupili mesečne vozovnice ali vozovnice za 10 voženj na mesec pri določenem prevozniku (Slovenske železnice, avtobusni prevozi …) in s to kartico smo lahko uporabljali le določen tip prevoza. Sedaj je to urejeno drugače. Nova vozovnica IJPP je vezana na relacijo, na izbrani relaciji pa lahko upravičenci izbiramo med različnimi vrstami prevoza.

Naj razložimo na primeru. Študent je iz Ilirske Bistrice, med študijskim letom pa živi v Ljubljani; torej potrebuje prevoz na relaciji Ilirska Bistrica–Ljubljana ter nato še mestni prevoz po Ljubljani (LPP). Njegova subvencionirana vozovnica bo kombinirana (medkrajevni + mestni prevoz). Nanašala se bo na relacijo Ilirska Bistrica–Ljubljana. Na tej relaciji lahko uporablja različne vrste prevoza (vlak, avtobus). Če se npr. do Postojne pripelje z avtobusom, nato pa prestopi na vlak do Ljubljane, se to upošteva kot ena vožnja. Prav tako se z isto vozovnico (kartico) vozi po Ljubljani z mestnim prevozom (trole). Na eni kartici je torej naloženih več vozovnic (medkrajevni in potniški promet).

 

Pravico do subvencioniranega prevoza imate vsi dijaki, študenti in udeleženci izobraževanj za odrasle, ki ste od šole/fakultete oddaljeni najmanj 2 km.

 

Kupiš lahko mesečno vozovnico, ki ti zagotavlja neomejeno število voženj na mesec (ta je lahko mesečna, polletna ali letna), ali vozovnico za 10 voženj na mesec (mesečno, polletno ali letno). Mesečna vozovnica za Ljubljanski potniški promet stane 10 evrov.

 

 

 

Kako do subvencionirane vozovnice?

 

-          Na spletni strani http://91.209.49.136/Web_vloga/Default.aspx izpolniš vlogo in jo natisneš.

-          Vlogo pošlješ na svojo fakulteto, da dobiš žig, velja pa tudi izpolnjena vloga v kombinaciji s potrdilom o vpisu.

-          Z vlogo se od 21. septembra 2016 dalje lahko zglasiš pri enem izmed prevoznikov (železniška postaja, avtobusna postaja), ki so vključeni v IJPP. Seznam prodajnih mest je dostopen na spletni strani IJPP (http://subvencije.ijpp.si/portal/).

 

 

Za pomoč pri uporabi Ljubljanskega potniškega prometa prilagamo shemo avtobusnih linij z vrisanimi fakultetami:

http://www.lpp.si/sites/default/files/lpp_si/stran/datoteke/shema_fakultete_januar_2014_a4_2mm.pdf

 

ŠTIPENDIJE

 

Ena izmed možnosti štipendiranja je Zoisova štipendija. Zoisovo štipendijo lahko pridobi študent, ki je dosegel izjemni dosežek iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti IN ustrezen uspeh.

 

Ustrezen uspeh:

-          za študente 1. letnika študija neposredno ob prehodu iz srednje šole na študij povprečna ocena 4,10 v zadnjem letniku srednje šole ALI dosežena zlata matura

-          za ostale študente pa povprečna ocena najmanj 8,50 ali uvrstitev med najboljših 5 % v svoji generaciji

 

Izjemni dosežki:

-          ob prehodu med ravnmi izobraževanja (v tem primeru med srednjo šolo in fakulteto) lahko uveljavljaš izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let

 

Vse o pogojih za pridobitev Zoisove štipendije je podrobno opisano v Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12115).

 

Osnovna Zoisova štipendija znaša 140 €. K osnovni Zoisovi štipendiji se lahko dodelijo naslednji dodatki:

 

-          dodatek za bivanje v višini 80 €, če štipendist biva v kraju izobraževanja, ki je od kraja stalnega prebivališča oddaljen vsaj 25 km, in strošek najema znaša vsaj 65 €, pri čemer takemu štipendistu pripada možnost koriščenja 10 subvencioniranih vozovnic mesečno (do tega dodatka pa niste upravičeni, če živite v dijaškem domu ali drugi subvencionirani namestitvi, ste lastnik ali solastnik nepremičnine ali če uporabljate subvencionirano mesečno vozovnico)

 

-          za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 €.

 

Vlogo za oddajo Zoisove štipendije je potrebno oddati na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (Dunajska 22, 1000 Ljubljana). Prijavnica je na voljo že od junija na njihovi spletni strani. Rok oddaje je vsako leto v začetku oktobra za študente, vlogo pa je mogoče oddati že junija in si tako zagotoviti mirno poletje.

 

 

 

Pri državnih štipendijah je v letu 2014 prišlo do nekaterih sprememb. Od 1. 1. 2014 se lahko hkrati z državno štipendijo prejema tudi drugo štipendijo (npr. občinsko, s strani države nesofinancirano kadrovsko štipendijo).

Z začetkom šolskega/študijskega leta 2014/2015 bo državne štipendije mogoče kombinirati s:

-          sofinancirano kadrovsko štipendijo,

-          štipendijo za deficitarne poklice,

-          štipendijami Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.

 

Državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.

 

Študenti vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom. V mesecu avgustu (dijaki) oziroma septembru (študenti) vlagatelji na pristojni center za socialno delo lahko vložijo tudi nepopolno vlogo, če se zaradi vpisnih rokov posameznih izobraževalnih ustanov do takrat še ne bodo mogli vpisati.

Višina državne štipendije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v % od neto povprečne plače. Višine le-teh se gibljejo med 70 in 190 €. Poleg osnovne državne štipendije lahko prejmete tudi dodatke: dodatek za uspeh, dodatek za oddaljenost bivanja in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Izplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

 

Podrobne informacije v zvezi z državnimi štipendijami:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije/

 

ŠTUDENTSKA PREHRANA

 

Bivanje v študijskem mestu prinese nekatere ugodnosti in med njimi je tudi možnost uporabe študentskih bonov. Uveden je sistem identifikacije in koriščenja bonov s pomočjo elektronskega medija (mobilnega telefona ali čip kartice). Vse informacije najdeš na spletni strani študentske prehrane https://www.studentska-prehrana.si/Pages/News.aspx.

 

Koraki prijave na študentske bone:

 

-          Na spletni strani izpolniš PRIJAVO ZA PRVI VPIS (https://www.studentska-prehrana.si/Pages/SignUp.aspx?step=1) ter vpisni obrazec natisneš.

-          Prijavo potrdiš na eni izmed točk Subvencionirane študentske prehrane (https://www.studentska-prehrana.si/Pages/Information.aspx?information=0).

S seboj prinesi natisnjen vpisni obrazec, dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu), ter osebni dokument. Izbrati boš moral sredstvo, ki ga boš uporabljal za identifikacijo (mobilni telefon ali čip kartico). Referent ti natisne aktivacijsko kodo, s katero boš lahko dostopal do podatkov tudi prek spleta.

-          Z aktivacijsko kodo se prek spleta prijaviš in vpisni postopek je s tem tudi končan. Na internetni strani lahko pregleduješ porabljene bone, posebna obvestila, preostale bone, cene obrokov …

 

Ponudnikov študentske prehrane je v večjih mestih veliko. Seznam vseh lokalov, ki nudijo študentske bone, pa najdeš na tej strani:

https://www.studentska-prehrana.si/Pages/Directory.aspx

 

Študent je na mesec upravičen do toliko subvencij, kolikor je v tistem mesecu delovnih dni, torej ena subvencija na delovni dan (v višini 2,63 evra). Na dan lahko koristiš dva bona, med uporabo katerih mora preteči najmanj 4 ure. Vsakemu študentu pri subvencionirani prehrani pripada glavna jed in vsaj dva hoda (juha ali solata ali sladica ali sadje). Ob obroku študentu pripada še 2 dl vode. Bone je mogoče koristiti od 8. do 20. ure vse dni v letu, razen v obdobju med 15. julijem in 15. avgustom. Ko želiš koristiti bon, moraš gostincu svojo istovetnost  dokazati z osebnim dokumentom (na katerem je tvoja fotografija in osebni podatki) ali s študentsko izkaznico (na kateri mora biti fotografija).

 

ŠTUDENTSKI DOMOVI

 

Na izbiro za bivanje boš imel dve možnosti. Bivanje v študentskem domu ali bivanje pri zasebniku. Pomagali ti bomo predvsem pri informacijah bivanja v študentskih domovih.

Rok za prvo prijavo v študentske domove se vrti vsako leto okoli 10. avgusta, za podaljšanje bivanja v študentskih domovih pa okoli 22. avgusta. Vložiti moraš prošnjo in počakati, da pisarna za študentske zadeve obravnava tvojo prošnjo in te o odločitvi obvesti. Glede na proste kapacitete potem študenti s prednostnega seznama (prednostni seznam je sestavljen iz točk, ki so vezane na dohodek družine, dosežen uspeh v srednji šoli oziroma gimnaziji in oddaljenostjo prebivališča od kraja šolanja) dobivajo obvestila o napotitvi na vselitev, kar se lahko zgodi kadarkoli med letom. Torej lahko dobiš možnost vselitve v dom že septembra ali enkrat tekom celega leta. Vseliti si se dolžan v treh dneh od prevzema obvestila, sicer izgubiš pravico bivanja. Po navadi si sprejet v domove, ki so najbližje tvoji fakulteti. Stroški bivanja so zelo različni, praviloma pa se gibljejo med 40 in 120 evri na mesec. V Mariboru med 60 in 130, na Primorskem pa med 50 in 100.

 

 

 

ŠTUDENTSKA ZABAVA

 

No, pa smo prišli do zadnje in tudi najbolj zabavne točke tega priročnika. Poleg študija in vseh študijskih obveznosti je pomembno, da si vzameš kaj časa tudi zase in za druženje. V Ljubljani je možnosti za preživljanje prostega časa veliko več kot doma, zato si boš z lahkoto našel/našla kakšno dejavnost, ki bo zapolnila tvoj prosti čas in te sprostila.

Študentskih zabav se ne manjka. Največ zabav oziroma koncertov se odvija v maju, ko poteka tradicionalna Škisova tržnica in Majske igre. Ne smeš pozabiti tudi na bistriški žur v Ljubljani – Brkinsko fešto, ki ga vsako leto v marcu organizira Klub študentov Ilirska Bistrica. Med najbolj obiskane diskoteke v centru mesta spadajo: K4, TOP SIX Club, Pr’ Skelet Disco Bar, klub Nebotičnik, Cirkus in F Club. Kluba, ki se nahajata malce izven mesta, pa sta Orto bar in Mr. Stefan Braun, ki ju najdete na poti iz centra proti nakupovalnem središču BTC. Za vse alternativce pa moramo omeniti tudi Metelkovo, ki velja za središče alternativne kulture.

 

Vemo, da se ti poraja še veliko vprašanj in upamo, da si v tem priročniku našel/našla vsaj kakšen odgovor. Pred tabo je eno najlepših obdobij in poskusi ga izkoristiti po najboljših močeh. Če boš znal/znala najti pravo razmerje med učenjem in zabavo, je uspeh zagotovljen!

Če potrebuješ pomoč ali imaš še kakšno vprašanje, nas lahko kontaktiraš prek Facebook strani ali e-mail naslova ksibko@gmail.com, na voljo pa smo ti tudi vsak petek in soboto v času uradnih ur.

 


DOBILI SMO SE NA PLACU

DOBILI SMO SE NA PLACU

 

Dolgo zastavljen cilj Kluba študentov Ilirska Bistrica, da bi priredili dogodek za vse generacije, se je končno uresničil. V sodelovanju z Društvom otroške delavnice in animacija ter Turistično-informacijskim centrom Ilirska Bistrica se je 19. avgusta zgodil dogodek, ki smo ga poimenovali Dobimo se na Placu. Društvo otroške zabave in animacija je dogodek otvorilo z zabavnim programom za najmlajše, v okolici pa so raznorazna društva, razstavljavci, klubi ipd. že pridno polnili in krasili lepo število stojnic, kjer so se predstavljali. Obiskovalci so dodobra zapolnili osrednje prizorišče, kjer je za uvod v večerne ure poskrbela skupina Narcis. Plesnih parov ni manjkalo, organizatorji pa smo bili presrečni, da je naša ideja o dogajanju v ilirskobistriškem središču tako lepo uspela.

Bolj kot se je na Plac spuščala tema, več mladih se je zbralo, to pa je pomenilo samo eno – nastop vsem poznane skupine Ana Pupedan, ki je na začetku ubrala nekoliko nežnejši pristop, kasneje pa dogodek zaključila z eksplozijo energije.

In ravno to je tisto, kar po našem mnenju dandanes manjka – dogodki, kjer se zberejo obiskovalci različnih starosti, dogodek, kjer vsak najde nekaj zase in dogodek, kjer pozabimo na vsakdanje skrbi in se preprosto družimo.

V upanju, da bo dogodek postal tradicionalno vsakoletni, se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri projektu. Se vidimo naslednje leto, saj veste kje – Dobimo se na Placu!

 

Sara Kogovšek

Galerijo slik najdete tukaj: https://www.facebook.com/ksibko/photos/?tab=album&album_id=1766256816989025