Osamljenost je stanje osamljenega. Je čustveno stanje, v katerem oseba čuti praznino in si želi družbe nekoga drugega. Spremlja jo občutek odrezanosti in odtujenosti od sveta.
O osamljenosti govorimo, ko je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče kot si želi. Osamljenost si velikokrat napačno interpretiramo – ne gre za fizično odsotnost ljudi, temveč gre za odsotnost čustvenih stikov. Kaj nam pomaga, če nas obkroža na stotine ljudi, a se z nobenim ne pogovarjamo?
Sociologinja Jenny Gierveld je razdelila osamljenost na 3 dele: prvi je prikrajšanje (občutek odsotnosti, praznine, zapuščenosti), drugi postavlja vprašanje do kdaj bi lahko stanje osamljenosti lahko spremenili, tretji del pa vsebuje razne vidike osamljenosti (npr. žalost, krivdo, frustracijo, obup …).
December je čas veselja in druženja, a nekateri ljudje se v tem času čutijo še posebej osamljeno in tesnobno. Da bi to osamljenost, prisotno pri starejših ljudeh, pregnali, smo aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica na deževen petek, 27. 12., ponesli nekaj sonca v Dom starejših občanov Ilirska Bistrica.
Prebivalci tamkajšnjega doma so zelo veseli, ko jih obiščemo in ko jim prinesemo sadje in sladkarije, še najraje pa imajo našo mladost in veselje, ki nas spremljata. Radi se prepustijo zvokom harmonike – letos sta za glasbo poskrbela Martin Novak in Domen Škrab, mi, aktivisti, pa smo zaplesali s starejšimi.
Vsak nasmeh je zarja sreče in upamo, da smo tisti dan s svojim obiskom narisali nasmehe na obraz marsikateremu stanovalcu doma. Želimo jim veselo in srečno novo leto 2014!