Po dobrega pol leta dogovarjanj med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), bo v začetku leta 2014 v javno razpravo prišel predlog zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov (t.i. študentsko delo).
Analize kažejo, da je občasno in začasno delo dijakov in študentov najpomembnejši vir dohodkov dijakov in študentov. Preko subvencij in štipendij je glede na proračunske postavke v letu 2012 država dijakom in študentom zagotovila okoli 168 milijonov EUR, kar je 100 milijonov EUR manj, kot smo si dijaki in študenti v istem letu prislužili s študentskim delom. Izdatna pa je tudi podpora družin, od katerih glede na raziskave Evroštudent študenti prejmemo med 100 in 150 milijonov EUR. Ti podatki kažejo, da je občasno in začasno delo še kako pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča ali olajšuje študij.
Pomen študentskega dela kot socialnega korektiva je eno izmed izhodišč ŠOS pri pogovorih o prihodnji ureditvi študentskega dela. Drugi pomen predstavlja njegova vloga kot povezava med izobraževanjem in trgom dela, saj ob neurejenih področjih študijske prakse in pripravništev predstavlja najpomembnejši vir pridobivanja delovnih izkušenj za mlade v izobraževanju. Zaradi teh dveh razlogov si je ŠOS prizadeval, da ne glede na to, kakšna bo ureditev, ta ne sme prinesti prevelikega upada celotne panoge študentskega dela.
Konkurenčna prednost občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pred ostalimi vrstami del ostaja njegova fleksibilnost in transparentnost, ki delodajalcem omogoča hitro iskanje primernih dijakov ali študentov za opravljanje del. Novost pa je, da bo napotnica zagotavljala večjo pravno in ekonomsko varnost dijakov in študentov, saj bo že poslana napotnica na naslov delodajalca osnova za izterjavo izplačila.
Z novo ureditvijo se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja relavantnih delovnih izkušenj. Poleg evidence občasnega in začasnega dela se bo vzpostavil tudi enotni sistem beleženja in priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih prek študentskega dela. Na ta način bomo lahko mladi ob iskanju prve zaposlitve izkazovali znanja in izkušnje, ki smo jih z delom pridobili, kljub temu, da dotlej še nismo opravljali dela prek rednega delovnega razmerja.
Ključna sprememba je seveda ureditev, po kateri bomo mladi tudi iz študentskega dela vplačevali prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno, v zameno pa bomo upravičeni do sorazmerne delovne dobe. Predvideva se, da bo zaradi narave nekaterih vrst dela (ki so namesto na število delovnih ur vezane na opravljeno delo in so zato plačana pavšalno), število delovnih ur, vračunanih v delovno dobo, vezano na minimalno urno postavko. Ta bo za občasno in začasno delo postavljena pri 4,5 EUR bruto, kar z 15,5% dajatvijo, ki bi jo dijaki in študenti vplačevali za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pomeni 3,8 EUR neto, delodajalci pa bodo ob tem plačali najmanj 5,4 EUR bruto bruto.
Dodatne omejitve pri dijakih in študentih niso predvidene, predvidevajo pa se omejitve na strani delodajalcev, ki so vezane na število redno zaposlenih za polni delovni čas. Teh omejitev naj ne bi bilo za delodajalce, ki zaposlujejo do 10 ljudi, saj so v to skupino vključena tudi mala in start-up podjetja, pri katerih je znanje mladih v izobraževanju ključno. Prav tako omejitve ne bi veljale za interesna združenja študentov in dijakov, javne zavode in humanitarne organizacije. Za ostala podjetja in organizacije je ŠOS predlagal naslednje omejitve:
Predvideva pa se tudi poostren nadzor ter sankcije ob kršenju nad opravljanjem občasnega in začasnega dela. S tem se bodo ukvarjali Inšpektorat za delo RS (IRSD), Davčna uprava RS (DURS) in Carinska uprava (CURS). Predvidene so denarne sankcije ob kršitvah, ob hujših kršitvah pa je predvidena tudi možnost prepovedi opravljanja občasnega in začasnega dela, tako pri delodajalcih, kot pri dijakih in študentih.
ŠOS in MDDSZEM tako želita urediti področje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov tako, da bo pravno primerno (sedaj ga v zakonodaji jo predvideva le nekaj členov v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). Obenem pa mora delo dijakov in študentov obdržati socialno funkcijo ter izboljšati funkcijo povezovanja izobraževanja in trga dela. Le na ta način bo občasno in začasno delo dijakov in študentov obstal kot pomemben institut sociale in zaposlovanja.