Avtor: Eva Omerza
Gospodarska kriza, ki nas je doletela v letu 2008, kot črn oblak še vedno ždi nad Slovenijo in posledice čutijo vsi državljani. BDP pada, javnofinančni prihodki so manjši od javnofinančnih odhodkov, brezposelnost se veča. Pa se osredotočimo na slednje. Mlade nas v tem času (še vedno) skrbi, kje bomo našli zaposlitev.
Še posebej problematično je iskanje prve zaposlitve, saj razpisana delovna mesta večkrat zahtevajo delovne izkušnje, ki pa jih mladi v primeru iskanja prve zaposlitve nimamo. Ker se s težavami pri iskanju zaposlitve srečamo že na prvem koraku, se znajdemo v začaranem krogu. Ker vedno več mladih dvomi o tem, da se bodo redno zaposlili, čedalje več mladih podaljšuje študij – bolje študent, kot pa brezposeln. S tem si na nek način v družbi zagotovijo svoje mesto. Poleg tega pa je za študente življenje v študentskih letih bolj ugodno: subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, subvencionirana prehrana, študentsko delo. Tovrstne ugodnosti pa imajo tudi negativno plat – fiktivne študente. Po eni strani ti študenti izkoriščajo ugodnosti, ki naj bi sicer pripadale tistim, ki svoje študijske obveznosti izpolnjujejo, po drugi strani pa je stopnja brezposelnosti mladih zaradi tega nižja.
Sami podatki, ki zadevajo brezposelnost mladih pa so zelo zaskrbljujoči. V letu 2012 je bilo najmanj brezposelnih mladih v Nemčiji (8,1 %), največ pa v Grčiji (53,9 %). V Sloveniji je bilo v letu 2012 17,7 % brezposelnih mladih. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo do 31. oktobra 2013 prijavljenih kar 15.665 iskalcev prve zaposlitve, kar predstavlja 15,3 % več kot lani v enakem obdobju. Prav tako se je v mesecu oktobru povečalo število brezposelnih med 15 in 29 letom, povečalo se je tudi število iskalcev prve zaposlitve. V mesecu oktobru 2013 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje objavljenih 8.146 prostih delovnih mest, medtem ko je bilo registrirano brezposelnih 118.721, od tega 30.801 starih med 15 in 29 let (v prvi polovici leta 2008 je bilo v starostni skupini od 15 do 29 let registriranih nekaj več kot 18.000 brezposelnih). Ti podatki jasno kažejo, da se število brezposelnih mladih in iskalcev prve zaposlitve vztrajno veča. V petih letih se je število registriranih brezposelnih mladih povečalo skoraj za 200 %. Poskusimo pomisliti, kako visoke številke bi bile, če bi upoštevali tiste, ki so na šole vpisani samo zato, da lahko opravljajo študentsko delo.
Kje torej tiči težava? Prvi problem se definitivno pojavi v neskladju med potrebami trga dela ter številom tistih, ki so zaključili svoje izobraževanje. Povedano bolj enostavno, izobraževalni sistem kot tak producira kader, ki ni zaposljiv oziroma je zaposljiv do določene mere, pri čemer prevladujejo predvsem družboslovne vede. Rešitev je dokaj preprosta, vendar zaradi lobijev neizvedljiva: omejiti vpise tako, da bo to zadostovalo potrebam trga dela, mlade družboslovce pa usposobiti, da pridobijo delovne izkušnje tudi v času študija v obliki obveznega pripravništva ali strokovnega usposabljanja. Četudi v Sloveniji poznamo pridobivanje delovnih izkušenj v okviru formalnega izobraževanja, zgolj to ni dovolj. Verjetno je vsem jasno, da v kolikor usposabljanje traja 10 delovnih dni, praktikant od tega ne odnese veliko, hkrati pa večkrat predstavlja tudi breme za organizacijo, v kateri opravlja usposabljanje. Nato tukaj nastopi fotokopiranje in kuhanje kave, kar definitivno praktikanta ne naredi bolj zaposljivega.
Drugi problem, ki ga lahko izpostavim pa presega sistemsko raven. To je neformalno izobraževanje in izkušnje pridobljene na polju neformalnega izobraževanja. Danes imajo mladi nešteto možnosti, da se lahko poleg študija udejstvujejo v različnih društvih, obiskujejo delavnice, se udeležujejo mladinskih izmenjav in opravljajo prostovoljno delo. Mladi na tak način lahko pridobijo veliko znanj, ki jih v predavalnicah ne morejo. Pa čeprav je nekdo resnično aktiven na področju neformalnega izobraževanja in ima veliko znanj, ki se ne vežejo le na njegov študij, mu to prav nič ne pomaga. Večinoma vsi delodajalci pri objavi prostega delovnega mesta na portalu Zavoda RS za zaposlovanje zahtevajo določene delovne izkušnje. Delovne izkušnje, ki so formalne. Zato mladi, ki smo aktivni v društvih in se zavestno odločimo pridobiti nova znanja in kompetence zunaj izobraževalnega sistema, v prvem koraku preverjanja formalnih pogojev za pridobitev delovnega mesta izpademo. Na tej točki je odločilno priznavanje neformalnega izobraževanja in neformalno pridobljenih izkušenj s strani delodajalca. Dimitrij Rupel je nekoč dejal: »Iz vaših ust v božja ušesa«. Torej iz naših ust v ušesa delodajalca.
Zgornji dve rešitvi problema brezposelnosti mladih sta samo kaplja v morje, saj ne smemo pozabiti, da država in Evropska unija sprejemata ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih, vendar pa bi bilo potrebno sam problem začeti reševati sistematično in premišljeno. Za enkrat je na nas mladih, da si zagotovimo svoje mesto v družbi in poskusimo kar se da najbolje izkoristiti potencial, ki ga imamo. Navsezadnje »Na mladih svet stoji«!