Študentsko delo in izračun pokojninske dobe

V skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB lahko dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja in pod pogoji, ki jih navaja zakon, pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo). S 1. februarjem 2015 pa so stopile v veljavo spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki so povzročile korenita preoblikovanja študentskega dela.

Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo ter možnost spoznavanja potencialnih novih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ob navedenem se poudarja začasna in občasna narava dela dijakov in študentov, torej gre za dela, ki se opravljajo določen krajši čas ali od časa do časa.

S 1. februarjem 2015 pa so stopile v veljavo spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki so povzročile korenita preoblikovanja študentskega dela. Glavne spremembe so bile:

1. Študentsko delo se šteje v pokojninsko dobo. Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oziroma prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto). Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

Za točen izračun pokojninske dobe je najprej potreben končni znesek, ki ga študent v letu prisluži, in torej ne more biti uradno znan niti en dan pred koncem tekočega leta. Podatke, s katerimi lahko izračuna točno pokojninsko dobo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dobi z nekajmesečnim zamikom, saj jih morajo še prej obdelati na Finančni upravi Republike Slovenije. Enako velja tudi za podatek, ki ga izračuna Statistični urad Republike Slovenije. Ta v začetku leta izračuna povprečno letno plačo za preteklo leto, ki je druga osnova za izračun pokojninske dobe. To je tudi razlog, zakaj točni podatki o prisluženi pokojninski dobi študenta ne morejo biti znani takoj v začetku leta.

Kako pa se izračuna pokojninska doba?

V prehodnem obdobju v letu 2015 se je študentu priznal po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se je opravil izračun, od tedaj pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

PRIMER: Če bi študent v povprečju zaslužil 300 € bruto mesečno, torej 3600 € bruto letno, bi dobil 4 mesece in 9 dni pokojninske dobe.

*Pri navedenem pa je treba opozoriti, da se za eno koledarsko leto posamezniku lahko prizna le 12 mesecev pokojninske dobe, vsa preplačila pa se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Bolj enostavno si lahko svojo okvirno pokojninsko dobo izračunate tudi na portalih študentskih servisov.

2. Uvedeni so bili obvezni prispevki v korist študentov. Te deloma plačujemo dijaki in študentje, deloma pa naročnik, in sicer študent prispeva 15,5 % v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naročnik pa ostalih 8,85 % v isto blagajno. Poleg tega delodajalec za vsako plačilo študentu prispeva še dodatnih 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, 0,53 % prispevkov za primer poklicne bolezni, 16 % splošne koncesijske dajatve in še 2 % dodatne koncesijske dajatve. Skupni znesek računa dajatev in prispevkov delodajalca je enak 33,74 % bruto zneska plačila študentu. Prispevke obračunava študentski servis hkrati z zneskom zaslužka in o tem poroča FURS-u.

3. Minimalna urna postavka za študentsko delo je od 1. 9. 2016 dalje 4,53 € bruto, kar pomeni 3,83 € neto. Razlika 15,5 % je, kot že omenjeno, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tako zavarovani vsi delavci, s čimer so jim zagotovljene naslednje pravice: pravica do pokojnine, pravica iz invalidskega zavarovanja, dodatna pravica (npr. pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ter pravica do invalidnine,v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) in druge pravice, kot je npr. pravica do letnega dodatka (podobno kot regres, le da je za upokojence). S temi pravicami pa pridemo do pokojninske oziroma delovne dobe. Ti besedni zvezi pa, četudi sta pogosto omenjeni skupaj, ne pomenita enako.

Delovna doba je doba, ki predstavlja, koliko časa je delavec v delovnem razmerju. To pomeni, da delovna doba teče na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan izplačevati dodatek na delovno dobo, višina dodatka pa se določi v kolektivni pogodbi (po navadi jo določi delodajalec sam).

Pokojninska doba je doba, na podlagi katere se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero le-te. Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni, torej znesek, ki ga dijaki in študenti zaslužijo v celotnem prejšnjem letu. Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

Izpis o trajanju pokojninske dobe lahko dobiš:

– na območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje);

– če izpolniš vlogo [dostopna tukaj] in jo pošlješ na območno enoto ZPIZ po elektronski ali navadni pošti;

– z okvirnim izračunom na portalih študentskih servisov;

– na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (uraden izpis).

Zavarovalna doba je doba, v kateri je bil delavec zavarovan in so bili zanj plačani prispevki. Zavarovalna doba pa ne teče samo v času, ko je bil posameznik zaposlen, je na starševskem ali porodniškem dopustu, je upravičen do nadomestila za brezposelne, ampak tudi v času študentskega dela. Torej, zavarovalna doba je tista, ki se upošteva pri upokojitvi.

Natalija Vidic in Petra Dermota,
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Viri:

– ZPIZ

– PisRS

– studentski-servis.com

– MDDSZ