Vsako leto v prvem tednu marca po celotni Sloveniji poteka teden boja proti raku, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana. Letošnje leto poteka pod sloganom ‘Raka je mogoče uspešno preprečevati le s sodelovanjem države‘, s katerim opozarjajo na odgovornost države ne le pri organizaciji zdravstvenega varstva in zdravljenja bolnikov z rakom, pač pa tudi v preventivi raka in pri krepitvi zdravja prebivalstva.
Avtor: Mija Kavčič
Tekom celotnega tedna se bodo odvijale različne prireditve, ki so se danes pričele s tiskovo konferenco na Onkološkem inštitutu, nadaljevale pa se bodo jutri, torek 4. 3., ob 12. uri, ko bo v predavalnici stavbe C Onkološkega inštituta potekal Dan odprtih vrat.
V sredo, 5. 3., sledi slavnostna seja Zveze slovenskih društev boja proti raku na Ministrstvu za zdravje ob 10:30, kjer bo predstavljeno delo Zveze v preteklem letu ter podelitev plaket in priznanj. V četrtek, 6. 3., pa bodo člani regijskih društev Zveze v trgovinskih centrih po Sloveniji obiskovalce njihovih stojnic na modelih učili, kako si lahko ženska sama preventivno pregleda dojke, moški pa moda, in delili zgibanke z zdravstvenovzgojno vsebino.
Kaj pa je sploh rak?
Tumor je novotvorba, ki je lahko benigna ali maligna. Benigni tumorji nastanejo v skoraj vsakem tkivu, lokalno rastejo, a ne razsevajo. Maligni tumorji pa značilno vdirajo v tkivo, tvorijo lastni krvni obtok, kar jim omogoči hitrejšo rast, ter metastazirajo (= razsevajo, se širijo preko celotnega krvnega in limfnega obtoka). Skupno ime za maligne tumorje je RAK, ki je sklop bolezni raznih vrst celic in se pojavlja tudi pri drugih organizmih (spužve, rastline, živali).
Vzrok nastanka tumorskih celic so nepopravljive mutacije genov, odgovornih za celično rast in diferenciacijo celic. V primeru, da celice nastalih poškodb DNA ne morejo popraviti, je posledica vedno večje število mutacij, kar povzorči nestabilnost genoma. Celice izgubijo sposobnost prehoda v celično smrt, ki bi se pri zdravih, normalnih celicah kontrolirano zgodila v primeru nezmožnosti popravka letalne mutacije (= takšne, ki povzroči smrt celice). Specifične tumorske celice se nekontrolirano delijo ter postanejo neodzivne na signale, ki zavirajo celično rast, kar pomeni, da postanejo neodvisne od podlage. Zato migrirajo in se širijo po telesu. Na točki, kjer se ponovno ”zasidrajo”, se začno ponovno nenadzorovano deliti, kar vodi v nastanek novega tumorja oz. metastaze. Obenem se pri delitvah dogajajo nove mutacije, rezultat tega pa je nastanek velikega števila podobnih, a med seboj različnih celic. Zato je zdravljenje tudi tako težavno-pri vsej tej heterogenosti tumorskih celic, je velika verjetnost, da kakšna ostane. Le ena je dovolj za nove delitve in razširjanje. Če torej raka opredelimo bolj natačno, lahko rečemo, da je to bolezen gena in njegovega izražanja.
Prvo, kar moramo vedeti je, da niso vse mutacije škodljive. Večina je neškodljivih in nastajajo spontano, tudi pri celičnih delitvah. Lahko so tudi koristne (dobimo nove lastnosti).
Mutacije povzročajo različni dejavniki, predvsem okoljski, ki jih lahko pogrupiramo v kemične (npr. kemikalije, tobačni dim, azbest, benzen, dodatki v hrani), fizikalne (različna sevanja), biološke (virusi, eksogeni hormoni). Vzrok je tudi starost, način prehranjevanja z veliko maščobe in holesterola, debelost, sistemske imunske bolezni (npr. AIDS), ki okvarijo mehanizme, ki ščitijo celice pred nastankom rakavih celic.
Lahko pa imamo za neko mutacijo gensko predizpozicijo. To pomeni, da se gen, udeležen pri nastanku določene vrste raka, prenaša s staršev na potomce. Potomci imajo zato večje tveganje za nastanek te vrste raka, vendar pa to ne pomeni, da bo zbolela za rakom. Dednih je preostalih 20 % rakov.
Vrste tumorjev
V rakavo se lahko spremeni katerakoli celica v telesu. Glede na vrsto tkiva delimo rakave bolezni v štiri velike skupine: karcinomi (iz epitelnih celic, ki pokrivajo telesne organe, npr. celice vrhnjice kože, sem sodi okoli 80 % rakov); sarkomi (iz celic opornih tkiv, kot so vezivo, maščevje, kosti, hrustanec); levkemije (to je rak krvi in krvotvornih organov); limfomi (rak limfatičnega sistema, katerega glavni prepoznavni znak je zateklost bezgavk).
Stadiji rakavih obolenj
Največkrat se za določevanje stopnje uporablja sistem TNM (T za tumor, N za nodus (= bezgavka) in M za metastaza (= zasevek), saj poteka po tem pravilu naraavni razvoj karcnomov, ki predstavljajo 80 % vseh rakavih obolenj.
Vzroki smrti zaradi raka so neposredni, npr. motnje vitalnih funkcij zaradi tumorske mase (pritiski na živce, možgane, črevo, obenem pa lahko povzročijo krvavenje , sproščanje encimov in posledično sekundarna vnetja), in posredni, kot so hemoragije, anemije, izguba apetita in hujšanje, zmanjšanje odpornosti, stranski učinki kemoterapij…
Zdravljenje
Zdravljenje se predpisuje glede na lokacijo, vrsto tumorja, stopnjo razširjenosti, hitrosti poteka bolezenskega procesa, zdravstvenega stanja blnika. Pri zdravljenju se pojavi precej stranskih učinkov, zato se rakava obolenja zdravi optimalno, torej usmerjeno na pobijanje rakavih celic in čim manj na zdravo tkivo.
Štirje glavni načini zdravljenja raka so kirurgija, ki je najstarejša in tudi danes najpogostejša oblika zdravljenja raka, obsevanje (radioterapija), zdravljenje z zdravili (kemoterapija) in imunsko zdravljenje. Zardai boljšega končnega učinka jih pogosto kombiniramo.
Pri zdravljenju raka z zdravili uporabljamo citostatike (kemoterapija; z njimi zavirajo rast nenormalnih celic in jih hkrati uničujejo), hormonska zdravila in v novejšem času vse bolj tarčna zdravila. To so biološka zdravila, ki so usmerjena samo na rakavo celico (na njene specifične značilnosti), so zato učinkovitejša in imajo manj stranskih učinkov. Najbolj so uveljavljena monoklonska protitelesa in zaviralci tirozin kinaz.
Poleg tega se uporablja tudi radioterapija, ki uporablja visoke doze visokoenergetskih žarkov ali delcev, ki uničijo rakave celice na ciljnem delu telesa. Še ena možnost je imunoterapija, ki je prav tako kot tarčno zdravljenje vrsta biološkega zdravljenja, in spodbuja telesu lastne mehanizme, da delujejo proti razrasti rakavih celic. Razvija pa se tudi gensko zdravljenje, ki odkriva manjkajoče ali okvarjene gene, ki povzročajo nastanek raka, in jih nadomeščajo z normalnimi kopijami.
Preprečevanje
Preprečevanje raka zajema predvsem zdrav življenjski slog, kar nas varuje tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi. Kot verjetno že veste, to pomeni povečanje uživanja različnih vrst sadja in zelenjave, izbira polnozrnatih izdelkov pred izdelki iz bele moke, omejitev količine živil živalskega izvora in alkoholnih pijač, vzdrževanje primerne telesne teže, povečanje telesne dejavnosti (kolesarjenje, tek, hitra hoja, veslanje, plavanje…), prenehanje kajenja, izogibati se je potrebno prekomernemu sončenju, predvsem pa paziti, da nas sonce ne opeče.
Pomembno je tudi poznavanje lastnega telesa in samopregledovanje, ter pri ženskah redni obiski pri ginekologu (rak materničnega vratu), saj je v primeru pojava rakavega obolenja zgodnje odkritje ključno za prerečitev nadaljnjega razvoja in odstranitev tumorja, hkrati pa se s tem tudi poveča uspešnost ozdravitve.