All posts by : ksibko

Leta 2011 je vlada v okviru Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (v nadaljevanju: NPVŠ) visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavila v ospredje razvojnih ambicij Republike Slovenije. In če smo danes, štiri leta kasneje, na področju, ki ga država postavlja med prednostna, brez vidnejših rezultatov, so bojazni za kakršenkoli nadaljnji razvoj več kot upravičene.

NPVŠ poudarja, da je »visokošolsko izobraževanje za Republiko Slovenijo prednostno, še posebej v sedanjem obdobju svetovne gospodarske krize«. Takšen je bil pogled Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in seveda lahko hitro ugotovimo, da je pri tem res šlo zgolj za pogled. Dolgoletno zanemarjanje visokega šolstva in odhajanja ministrov kot po tekočem traku pa kaže, da v Sloveniji ne premoremo politične odgovornosti, ki bi vodila k rešitvi položaja visokega šolstva.

V kolikor so stroški za formalno izobraževanje v letu 2011 znašali 5,7 % BDP (2.053,2 mio EUR), za terciarno izobraževanje pa natančneje 496.943.000 EUR (24 % glede na celotni delež), je povrnjen delež vložka (po testnem izračunu dohodnine 1.171,9 mio) vsaj za 42,4 % višji od sredstev, ki so bila vložena v izobraževanje. Financiranje visokega šolstva se tako dejansko izplača! Tudi, če ob tem ne upoštevamo drugih koristi, ki jih prinašajo ljudje z visoko izobrazbo, kulturnega, družbenega in gospodarskega razvoja, višje kupne moči, višjih prispevkov itd.
Iz NPVŠ-ja je razvidno, da se vlada sicer zaveda, da institucije na področju visokega izobraževanja pripomorejo k boljšemu stanju družbeno-ekonomskega položaja. Podatki namreč kažejo, da je stopnja zaposlenosti višja pri tistih z visoko izobrazbo kot pri ostalih z nižjo stopnjo izobrazbe, ter da je več kot dvakrat bolj verjetno, da bodo ljudje z visoko izobrazbo ekonomsko aktivni tudi nad 55 letom starosti.
Poleg uhajanja javnega denarja skozi luknje zakona v žep akademske elite študenti prepoznavamo problem v vedno večjem številu sorodnih študijskih programov. Delež oz. število novih programov je na javnih VŠ in koncesioniranih zavodih v letih 2004–2010 naraščalo skladno z višanjem sredstev. Trend naraščanja študijskih programov pa se je nadaljeval tudi v času zniževanja sredstev vse od leta 2010 naprej, zato je pričakovanje vlade, da bodo VŠ zavodi lahko še naprej brezskrbno delovali, popolnoma nesmiselno in nespametno.

Študenti smo v NPVŠ-ju prepoznali prednosti, ki bi jih prenos znanja z univerze v prakso prinesel z ustanavljanjem odcepljenih podjetij. Gre za nove priložnosti za mlade in visoko kvalificirane strokovnjake, ki jih vzgajajo univerze (npr. mladi raziskovalci) in ne najdejo primerne zaposlitve v gospodarstvu. Ti tako dobijo možnost, da pridobljeno znanje na visokošolski ustanovi prenesejo v prakso in se preizkusijo kot podjetniki ter tako prispevajo k gospodarskemu razvoju družbe. Zaradi zlorab, do katerih prihaja v nekaterih drugih državah, pa je treba študente in mentorje ustrezno avtorsko zaščititi ter univerzam onemogočiti korporativno upravljanje in kasnejšo prodajo.

Sicer pa vse vendarle ni tako črno. Pred kratkim smo namreč prejeli vzpodbudno novico, da je Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu izpolnila enega izmed poglavitnih ciljev NPVŠ-ja 2011–2020, saj je bila sprejeta v mednarodni sistem ENQA. Gre za sistem, ki za agencijo predstavlja priznanje, da je njeno delovanje skladno z evropskimi standardi, diplome pridobljene na izobraževalnih zavodih pa evropsko primerljive in kakovostne.

Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS

V četrtek, 12. marca, je Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide umaknil iz obravnave predlog Zakona o ukrepih na področju pripravništva, kar smo tekom postopka podpirali tudi na Zvezi ŠKIS. Urejanje področja pripravništva terja temeljito analizo stanja ter razpravo z deležniki, na podlagi tega pa pripravo sistemskih rešitev, kar je odbor naložil v pripravo Vladi in pristojnim ministrstvom.

Zveza ŠKIS je sodelovala in podpira skupno temeljno stališče Študentske organizacije Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije in Sindikata Mladi plus, ki je, da so volonterska pripravništva nesprejemljiva in jih je potrebno ukiniti. Sočasno z ukinitvijo volonterskih pripravništev pa mora v veljavo stopiti sistem, ki bo dolgoročno zagotavljal sredstva za plačana pripravništva. Če ukinemo volonterska pripravništva, obenem pa ne zagotovimo sredstev za plačilo pripravništev, ustvarimo situacijo, v kateri postavimo tiste, ki naj bi jim z ukinjanjem volonterskih pripravništev pomagali, v nemogoč položaj. Tega pa smemo in ne bomo dovolili.

Rešitve, ki jih v tem trenutku ponuja predlog Zakona o ukrepih na področju pripravništva dolgoročno ne zagotavljajo vzpostavitve sistema plačanih pripravništev. Tega ne bi zagotovile niti spremembe zakona, ki jih je na svoji seji potrdila Vlada RS. Zato je odločitev Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, s katero se je obravnava predloga Zakona o ukrepih na področju pripravništvazamaknila, smiselna in pravilna.

Sklep Odbora DZ je sledil tudi odločitvi Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je nasprotovala trenutnemu predlogu zakona in predlagala, da se sprejem zakona odloži za obdobje treh mesecev. V tem času je potrebno pripraviti analizo stanja po pristojnih ministrstvih ter opraviti obsežne razprave z deležniki, kar bo služilo kot podlaga za vsebinsko dopolnitev ZUPPrip.

Odbor je po umiku predloga zakona, z enajstimi glasovi za in enim proti, sprejel tudi sklep, s katerim je Vladi RS naložil, da v roku treh mesecev pripravi celovito analizo o opravljanju pripravništva. Po posameznih ministrstvih je potrebno pripraviti vse relevantne podatke ter zagotoviti možnosti opravljanja plačanih pripravništev. V ta namen bodo preučili potrebe po opravljanju pripravništev in strokovnih izpitov, torej bo predlagana celovita, vsebinska in sistemska prenova področja pripravništev. Vlada bo pripravila tudi operativni načrt ureditve zaposlovanja diplomantov na obravnavanih področjih. Skladno z razpravo na seji odbora, mladi pričakujemo in zahtevamo medresorski pristop in sodelovanje z vsemi deležniki, predlagani ukrepi pa morajo predvideti tudi potrebna sredstva iz integralnega proračuna.

Predstavniki mladih smo zadovoljni, da so poslanci prisluhnili našim pomislekom glede predloga zakona in pozdravljamo sklepe, sprejete na seji Odbora, hkrati pa se zavedamo, da so sprejete zaveze samo korak v procesu urejanja področja pripravništev na smiseln in trajen način.

Študentska organizacija Slovenije
Mladinski svet Slovenije
Sindikat Mladi plus