All posts by : ksibko

Mlad, s (skoraj) končanim faksom in (skoraj) brezposeln?
OK, si se našel?
Potem pa lahko začnemo.

Blink 182 so prepevali “Nobody likes you when you’re 23” in marsikdo se znajde v situaciji, ko ugotovi, da podobno velja tudi za 24, 25, 26 in tako naprej. Nisi več študent oz. imaš za seboj diplomo, po možnosti celo magisterij, pred seboj pa širjave možnosti in v teh širjavah si povsem izgubljen, zaposlovalci pa pravijo, da imaš premalo izkušenj, da še nisi bil redno zaposlen…

Dejstvo je, da ne želimo promovirati množičnega izseljevanja iz Slovenije. Je pa skorajda znanstveno dokazano, da ima mobilnost mladih pozitiven vpliv na našo zaposljivost. Študija o učinkih programa Evropske unije Erasmus je namreč pokazala, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami precej izboljšan položaj na trgu dela. Z mobilnostjo v tvojem življenjepisu se zmanjša verjetnost, da boš dolgotrajno brezposeln/-a, pet let po zaključku študija pa jih je brezposelnih 23 % manj. Ne gre le za strokovno znanje, ki ga pridobiš na izmenjavi, pač pa za osebnostne lastnosti, ki jih razviješ stran od doma – strpnost, samozavest, sposobnost reševanja problemov, odločnost, radovednost (povzeto po raziskavi).

Ne poznamo pa le mobilnosti znotraj programa Erasmus+, danes ti želimo namigniti kar nekaj drugih možnosti, ki jih imaš po zaključenem študijo (ali celo že vmes).

—
Želiš v tujino oditi na delo v (običajno) nevladno organizacijo, kjer se boš lahko preizkusil v delu z mladimi z manj priložnostmi, socialnem delu s starejšimi, delu na področju trajnostnega razvoja, fotografiranju, skrbi za družabna omrežja organizacije, novinarskih opravilih, kulinariki,…?

Potem se odloči za Evropsko prostovoljno službo.

Tvoji potni stroški bodo pokriti v 90 %, prejmeš pa tudi stroške prehrane, pokrito je bivanje v enoposteljni sobi in mesečna žepnina. Tvoja služba lahko traja od 2 do 12 mesecev.
—
Bi rad/-a opravljal/-a praktično usposabljanje v mednarodnem okolju oz. v eni izmed držav članic EU, EFTA/EEA (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) ali v Turčiji, Švici in imaš še vedno status študenta?

Potem je čas za Erasmus prakso.

Izbereš si podjetje ali center izobraževanja, torej poiščeš delodajalca v tujini (pri čemer to ne sme biti evropska institucija ali diplomatsko predstavništvo RS v tujini) in za 4 mesece prejemaš Erasmus finančno pomoč v vrednosti 350 € z možnostjo dodatka 150 € s strani Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.
—
Če te posebej privlačijo severne države, ki niso članice EU – Islandija, Norveška ali Lihtenštajn – bi bilo morda primerno razmisliti o pripravništvu v eni izmed njih. Za to potrebuješ status študenta.

Izberi program EGP in Norveški finančni mehanizem.

Za obisk med 6 tedni in 3 meseci pridobiš štipendijo 900 € na mesec in povrnitev potnih stroškov, sam/-a pa si v eni izmed teh držav poiščeš delodajalca.
—
V primeru, da se v nobeni izmed zgornjih možnosti ne najdeš, je tudi za mlade brez statusa še veliko drugih priložnosti. Preveri evropske forume in iskalnike za iskanje pripravništev in služb ali pa si oglej ponudbe organizacij kot so AIESEC ali IAESTE.

Te zanima več o tvojih možnostih v tujini?

Piši nam na internationalboard@skis-zveza.si ali pa se udeleži naše delavnice “Po izkušnje v tujino!” v torek, 21. oktobra, med 16.30 in 17.30 na Gospodarskem razstavišču v predavalnici B – več o predavanju najdeš tukaj.

Sabina Carli,

Mednarodni odbor Zveze ŠKIS

Na izredni novinarski konferenci, ki je potekala 29. septembra 2014, je Žiga Schmidt opozoril na grobe posege Ministrstva za izobraževanje znanost in šport v obstoječ sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva. ŠOS pristaja zgolj na urejanje in zagotavljanje pravic oškodovanim študentom, vsi ostali sistemski posegi v visoko šolstvo pa so nedopustni pod pretvezo reševanja študentov.

V petek, 26. septembra 2014, v popoldanskem času, je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport ŠOS obvestilo, da bo v roku 1 ure v vladno usklajevanje posredovalo predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu, s katerim ureja akutno in urgentno situacijo študentov, ki študirajo na neakreditiranih študijskih programih. ŠOS je kljub nerazumnemu roku nemudoma posredoval komentarje univerzam, ministrstvu in NAKVIS-u.

Predlog ministrstva sicer ureja problematiko t.i. izbrisanih študentov in jim priznava obveznosti in javno veljavo njihovih diplom za nazaj, kar v ŠOS pozdravljajo, saj je nujno, da se za oškodovane študente poskrbi in da ne utrpijo nikakršnih posledic napake, ki si jo storile univerze.

Ob objavi predloga zakona pa so na ŠOS bili neljubo presenečeni ob ugotovitvi, da MIZŠ pod pretvezo reševanja stiske več kot 200 študentov grobo posega v sistem kakovosti v visokem šolstvu, sistem podeljevanja akreditacij in v pooblastila Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva. Ministrstvo namreč predlaga avtomatično podaljšanje trenutno nekareditiranim študijskim programom, brez vmesnega preverjanja kakovosti programov s
strani NAKVIS. Prav tako pa ministrstvo pušča na stežaj odprta vrata, da tudi vsi ostali visokošolski zavodi zaobidejo uveljavljen sistem podeljevanja akreditacij, ki v Sloveniji skrbi
za kakovost visokega šolstva že od leta 2010.

Predlagan sistem sprememb omogoča izmikanje visokošolskim zavodom, da izvajajo študijske programe mimo trenutno obstoječe zakonodaje, minimalnih kriterijev kakovosti in
evropsko priznanih standardov. Visokošolski zavodi bodo lahko zlorabljali predlagan sistem, saj jim predlog zakona omogoča javno veljavnost programov, kljub nedoseganju standardov
kakovosti. Tako bodo ob izteku 7-letne akreditacije zavodi še vedno lahko vpisovali študente
v prvi letnik študija, predlog zakona jim bo omogočal javno veljavnost brez izpolnjevanja strokovnih pogojev. ŠOS na takšen predlog ne more pristati in od ministrstva zahteva umik takšnega predloga iz vladne obravnave, saj bo sprejetje takšnega predloga pomenilo nepopravljivo škodo, ki jo bomo na dolgi rok zopet plačali študentje.

Žiga Schmidt (predsednik ŠOS): »Takšen poseg v sistem zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu pod pretvezo reševanja oškodovanih študentov je nedopusten in nesprejemljiv za študente. To je tako kot da bi Vlada z zakonom podaljšala uporabnost hrani, ki ji je že potekel rok uporabe in jo pustila na policah.«

Pobuda Moč besed, ki jo vodita partnerja Itak in Zveza prijateljev mladine Slovenije, in ki opozarja na sovražni govor med mladimi na spletu, bo z ulično zabavo Itak Urban Art dobila svoje mesto v Ljubljani, 2. oktobra, med 13. in 21. uro pred pubom Zlata Ladjica. Na njej bo s pomočjo uveljavljenih slovenskih uličnih umetnikov nastala unikatna poslikava v velikosti 30 kvadratnih metrov za bolj kakovostno medvrstniško komunikacijo ter strpnejši dialog in kulturo spletnega komuniciranja.

Doslej se je pobudi Moč besed na družbenem omrežju Facebook pridružilo že več kot 7.000 podpornikov in preko 30 medijsko prepoznavnih podpornikov.

Posebna zahvala za širok doseg pobude Moč besed gre več kot 20 nevladnim organizacijam iz vse Slovenije, ki s svojo strokovnostjo ter predanostjo širijo sporočila pobude: Unicef, Zveza študentskih klubov Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Študentska organizacija Univerze na Primorskem, ŠKUC, Ljubljanska mreža info točk L’MIT, Infopeka, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, CEZAM – Center za mlade Ruše, Klub belokranjskih študentov, Klub ajdovskih študentov, Klub ptujskih študentov, Klub študentov občin Postojna in Pivka, Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, Klub študentov občine Koper, Klub študentov Kranj, Klub študentov Lendava, Klub goriških študentov, Mladinski svet Velenje, Mladinski center Idrija, Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi in Društvo študentov novinarstva FEJS. Pobuda je seveda odprta tudi za nove organizacije, ki se želijo pridružiti.

Počitnice se iztekajo in septembra imamo študenti še zadnjo priložnost za daljša potovanja v neznano. Eno izmed možnosti predstavlja wwoofing, ki je sicer relativno slabo poznan, vendar se je zanj zagotovo vredno odločiti vsaj enkrat v življenju!

Wwoofing je prostovoljno delo na organskih farmah, na voljo v več kot stotih državah po vsem svetu. Marsikdo se ob omembi prostovoljnega, torej neplačanega dela, kar malo namuzne, saj smo danes v zameno za delo večinoma navajeni plačila. Vseeno pa je včasih dobro stopiti izven okvirov, ki nam jih je dala moderna družba, in se opomniti na to, da ni samo denarno plačilo tisto, ki šteje. Pomembno je tudi spoznavanje novih ljudi, pogovor z družino, ki ti velikodušno odpre vrata svojega doma, jutranja meglica nad poljem, kjer boš preživel del svojega dne in občutek, da si naredil nekaj koristnega za skupnost.

Začetki wwoofinga segajo v Anglijo, v leto 1971, ko se je pri Londončanih pojavila želja po obiskovanju podeželja. Sami namreč niso imeli na voljo veliko zelenih površin, imeli pa so željo po delu in preživljanju prostega časa v naravi.

Kratica WWOOF tako izhaja iz besed Working Weekends On Organic Farms (delovni vikendi na organskih farmah), kamor so meščani najprej odhajali med vikendi. Kasneje je vzajemna želja med prostovoljci in gostitelji ustvarila skupnost za izmenjavo pomoči in znanja, ki se je s svojimi podružnicami kmalu razširila po svetu.

Danes prostovoljec v zameno za največ šest ur dela na dan od gostitelja dobi prenočišče in hrano, torej dve stvari, za kateri na potovanjih navadno porabimo največ denarja. Morda vas je ob tem spreletela misel: »Vau, super, končno lahko grem v Pariz za pet dni, pa bom zmanjšal/a stroške za hrano in prenočišče!« Potrebno se je zavedati, da wwoofing ni couchsurfing, torej ne gre zgolj za poceni način potovanja. Wwoofing je skupnost, ki je ni lepo izkoriščati. Gostitelj prostovoljcu odpre vrata svojega doma, mu izkaže zaupanje, zato se za to možnost odločite le tisti, ki imate dobre namene in boste na organsko farmo potovali v prostovoljnem duhu.

Ko se odločate za wwoofing, najprej izberete kraj, kjer bi ga radi opravljali. Nato plačate članarino za določeno krovno organizacijo, ki skrbi za wwoofing na izbrani destinaciji. Čeprav lahko na večini spletnih strani že prej vidite ponudbe gostiteljev, pa lahko šele po plačilu članarine dostopate tudi do njihovih kontaktnih podatkov. Obstaja več strani držav gostiteljic, na spletni strani WWOOF Independents najdete tiste, ki nimajo državne organizacije, ki bi jih predstavljala. Sem spadajo na primer Finska, Slovenija, Hrvaška, Luksemburg in nekatere azijske in afriške države, države z lastno WWOOF organizacijo pa najdete na strani WWOOF International.

Po izbiri destinacije in plačilu članarine kontaktirate izbranega gostitelja, se pozanimate o vsem potrebnem in se dogovorite za obisk.

Prostovoljci večinoma živijo pri družinah oziroma gostiteljih in jim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, ki so lahko zelo raznolika. Vaše zadolžitve lahko zajemajo vse od sejanja, izdelave komposta, vrtnarjenja, sajenja, do pakiranja zelenjave, hranjenja ali molzenja živali.

Polega vsega naštetega pa WWOOF skrbi tudi za promocijo organske hrane. Prostovoljci se po daljšem stiku z bolj zdravo hrano navadno zamislijo nad pomenom ustreznega načina pridelave. Kljub temu, da glede izdelkov z oznakami bio, eko in podobnimi še vedno obstajajo dvomi, pa zagotovo drži, da je v pridelavo tovrstne hrane vloženega več truda, časa in ljubezni.

ŠE NEKAJ NASVETOV

Za wwoofing mednarodna članarina ne obstaja, kar pomeni, da morate članarino za vsako destinacijo plačati posebej. Če želite na primer dobiti kontaktne podatke gostiteljev v Avstraliji in Španiji, boste članarino, ki navadno stane 15 funtov, plačali za vsako državo posebej.

Delo traja od štiri do šest ur na dan, kar pomeni, da vam ostane še veliko prostega časa. Poskusite ga zapolniti s čim več izleti, raziskovanjem okolice, spoznavanjem novih ljudi in učenjem novih stvari, da boste to priložnost dodobra izkoristili!

MOJA IZKUŠNJA

Tudi sama sem se pred slabim mesecem vrnila z wwoofinga v Luksemburgu in o svoji izkušnji pripovedujem samo v presežnikih. Ko sem iskala državo, kamor bi se odpravila, sem izbirala med Luksemburgom in Francijo, saj sem želela nekaj časa preživeti v francosko govorečem okolju. Na koncu sem zaradi boljših povezav izbrala Luksemburg, na spletni strani našla gostitelja, plačala članarino in jim poslala sporočilo. Pozitiven odgovor sem dobila še isti dan, si z gostiteljem izmenjala še nekaj sporočil in dobila vse potrebne odgovore na vprašanja, ki sem jih imela. Nato je bilo treba le še spakirati in se odpraviti novi pustolovščini naproti.

Dnevi, ki sem jih preživela s pristno luksemburško družino v družbi dveh punc s Češke, so bili čudoviti. Zaradi dobre lokacije Luksemburga sem obiskala tudi Nemčijo, Francijo in Belgijo, tako da sem dani prosti čas res dobro izkoristila. Spoznala sem ogromno novih ljudi, obiskala veliko čudovitih krajev, dobila priložnost za komunikacijo v francoščini, vse skupaj pa je lepo zaokrožil občutek, da sem naredila nekaj dobrega zase in za druge.

Nuša Počič,

članica Mednarodnega odbora Zveze ŠKIS

Projekt Simbioza-giba 2014 za mesec oktober išče študente in študentke prostovoljce, ki bi opravljali delo lokalnih ali regionalnih koordinatorjev. Ni pomembno iz kje ste ali kaj študirate, zaželena je zgolj velika mera dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje v enem najbolj znanih medgeneracijskih projektov v Sloveniji.

Simbioza je socialna inovacija, ki je pokazala, da ima medgeneracijsko sodelovanje velik pomen za prihodnost. Projekt povezuje Slovenijo od leta 2011. Sprva je več kot 20.000 ljudi združil na računalniških delanicah. Vse bolj se širi mednarodno, letos pa tudi na področje zdravja in gibanja. Želja snovalcev Simbioze je odpirati nove športne objekte in starejšim omogočiti spoznavanje novih športov, udeležbo na različnih vadbah, dajanje zgleda celotni Sloveniji. Simbioza giba želi ustvarjati družbo, v kateri mladi spoznavajo bogastvo modrosti, ki se skriva v starejših ljudeh. Družbo, v kateri starejši zaradi solidarnih mladih verjamejo v prihodnost.

Letos bo Simbioza gibala. Starejši se bodo lahko udeležili različnih vadb vsak dan med 10.00 in 11.00 ter med 17.00 in 18.00 od 13. oktobra do 19. oktobra 2014.

Da pa bi projekt bil uspešen in izveden v zaželjenem obsegu, projekt Simbioza giba 2014 za mesec oktober išče študente in študentke prostovoljce, ki bi opravljali delo lokalnih ali regionalnih koordinatorjev. Ni pomembno iz kje ste ali kaj študirate, zaželena je zgolj velika mera dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje v enem najbolj znanih medgeneracijskih projektov v Sloveniji.

Za več informacij ali z vprašanji se lahko obrnete na: lokacijesimbioza@simbioza.eu ali preko telefonskega kontakta: 040 610 046; 041 771 655. Več o projektu si preberite tukaj.

Izkoristite sijajno priložnost za pridobivanje novih izkušenj in dobrih referenc za naprej!

V začetku tega tedna se je začela predprodaja subvencioniranih vozovnic za dijake in študente za mesec september 2014. V kolikor se želite izogniti dolgim vrstam pred vrati ponudnikov prevozov, z nakupom raje pohitite.

Komu so subvencionirane vozovnice namenjene?

V skladu s Pravilnikom o izvajanju subvencioniranega prevoza, subvencionirana vozovnica pripada vsem dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki imajo bivališče oddaljeno najmanj 2 kilometra od kraja izobraževanja.

Novosti

Proti koncu julija je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju subvencioniranega prevoza. Pravilnik vsebuje manjše spremembe, ki se uvajajo z novim šolskim oziroma študijskim letom in so vezane predvsem na postopke pridobitve upravičenosti do subvencioniranega prevoza. Spremembe so tako vidne v sami vlogi, dokazovanju statusa s potrdilom o vpisu ter v primeru praktičnega izobraževanja.

Kako do vozovnice?

Nikakor ne smete pozabiti izpolniti in potrditi vloge za izdajo subvencionirane vozovnice (navodila za izpolnjevanje vloge najdete tukaj), h kateri lahko priložite tudi originalno potrdilo o vpisu. V obdobju opravljanja delovne prakse je potrebno k vlogi priložiti še potrdilo o opravljanju praktičnega izobraževanja. Brez osebnega dokumenta pa se nikakor ne lotite pridobivanja subvencionirane vozovnice. In če že imate elektronsko kartico (brezkontaktno čip kartico) iz preteklega šolskega leta, je nikakor ne pustite doma v predalu! Če le-te nimate, bo nakup nove znašal 10 evrov.

Cena vezana na število kilometrov

Cene subvencioniranih vozovnic so vezane na število kilometrov, in sicer vozovnica za razdaljo do 60 kilometrov stane 25 evrov, za razdaljo med 60 in 90 kilometrov 35 evrov in za razdaljo nad 90 kilometrov 55 evrov. Tisti, ki med izobraževanjem bivate v kraju izobraževanja, boste lahko ne glede na relacijo na kateri potujete, kupili subvencionirano mesečno vozovnico za največ 10 voženj na mesec. Cena te vozovnice je 20 evrov. Poleg nakupa mesečnih vozovnic, obstaja tudi možnost nakupa polletne ali letne vozovnice. Več o cenah teh subvencioniranih vozovnic najdete tukaj.

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je od 21. do 23. oktobra 2014 rezervirano za Študentsko areno, največjo brezplačno izobraževalno prireditev za mlade. Potekala bo že 15. leto zapored, že drugo leto pa se bo odvila pod geslom Aktiviraj se!, s katerim bo poskrbela za aktivacijo mladih na področju izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja, športa, potovanj, prehrane ipd.

Študentska arena bo potekala v dvoranah Gospodarskega razstavišča, sestavljali pa jo bodo:

• dve sejemski dvorani z razstavnimi prostori razstavljavcev;
• zunanja ploščad (športni program, program za varnost v prometu, predstavitve policije ipd.)
• štiri predavalnice z izobraževalnim programom (predavanja, delavnice, predstavitve);
• študentski oder s kulturnim programom (plesni, pevski, dramski nastopi, skeči, stand upi …);

Več o novostih letošnje Študentske arene si lahko preberete tukaj.
S Študentsko areno v okviru projekta Siva ekonomija – preteklost, sedanjost in nikoli več! sodeluje tudi Zavod Rikus, ki letos razpisuje poseben foto-natečaj na temo: SIVA EKONOMIJA – kako jo vidimo mladi.

Pridružite se projektu in sodelujte v natečaju! Rok za oddajo izdelkov je 10. oktober, več informacij pa vsebuje razpis v prilogi.