Sindikat Mladi plus poziva, da se mu aktivno pridružite v boju proti neplačanim pripravništvom, da ga o vseh oblikah neplačanih del obveščate in pomagate širiti poziv med tiste, ki neplačana dela opravljajo.

Neplačana oziroma volonterska pripravništva so dobro poznana praksa izkoriščanja mladih v Sloveniji. Najpogosteje o njih slišimo v povezavi z delom v vrtcih, šolah, odvetniških pisarnah, na sodiščih in v davčni upravi, torej na področjih, kjer je opravljeno pripravništvo običajno nujna podlaga za opravljanje izbranega poklica.

Če smo v preteklosti morebiti še lahko trdili, da so neplačana pripravništva predvsem izjema, so danes postala – pravilo. S tovrstno prakso se seveda noben delodajalec noče pohvaliti, zato je do podatkov o tem, koliko tovrstnega suženjskega dela se v Sloveniji sploh opravi, skoraj nemogoče priti.

Tu nastopite – vi! Pridružite se v boju proti neplačanim pripravništvom tako, da za začetek pomagate z zbiranjem informacij o tem, kje in kakšna neplačana pripravništva ste opravljali, še opravljate ali veste, da se izvajajo. Posebej nujno se potrebuje podatke o volonterskih pripravništvih v privatnem sektorju, saj so na tem področju informacije zelo skope ali pa jih sploh ni. Sindikat Mladi plus prosi, da mu za vsak primer posebej pomagate zbrati kar največ informacij. Ne skrbite, če nimate vseh podatkov. Vsakršna informacija šteje!

Pozorni bodite na naslednje:

1) Kje se izvaja neplačano pripravništvo?
2) Ali lahko Sindikatu posredujete objavo/razpis za opravljanje volonterskih pripravništev pri omenjenem delodajalcu?
3) Ali lahko posredujete kakršnokoli dokazilo o izvajanju volonterskih pripravništev (dogovor/pogodba/razpis/e-pošta/dokazilo o plačilu stroškov prehrane in prevoza …)?
4) Koliko mladih pri omenjenem delodajalcu opravlja pripravništvo? Na podlagi česa sklepate o tej številki?
5) Kateri stroški in v kakšni višini (če sploh) so volonterskim pripravnikom kriti? Lahko priložite kakršnokoli dokazilo/potrdilo?
6) Koliko časa traja pripravništvo (v celoti) in koliko ur na dan/teden/mesec se izvaja?
7) Kakšne naloge/delo opravljajo volonterski pripravniki?
8) Ali bi bili pripravljeni o opravljanju pripravništev tudi spregovoriti? (npr. za spletno stran Sindikata Mladi plus ali za medije – lahko javno ali anonimno)?

POMEMBNO: Sindikat Mladi plus zagotavlja, da bodo vsi vaši podatki ostali anonimni (nihče ne bo vedel, da ste ravno vi posredovali podatke o določenem pripravništvu)!
Podatke se v prvi vrsti potrebuje za sestavo realne in predvsem preverljive slike stanja neplačanih pripravništev v Sloveniji, saj tovrstnih podatkov enostavno ni. Prejete informacije bodo raziskane in objavljene v obliki seznama oz. ‘črne liste’ delodajalcev, pri katerih poteka neplačano delo v obliki volonterskih pripravništev. Zbrani podatki bodo podlaga za nadaljnji boj zoper neplačano delo in izkoriščanje mladih s strani delodajalcev.

Zbrani podatki bodo razdeljeni po vsebinskih sklopih – glede na področje in vsebino, kjer se volontersko pripravništvo izvaja. Za vsako področje posebej se bo skušalo pripraviti predloge rešitev (ukrepov), ki bi tovrstno prakso v prihodnje preprečevali. Dokaz, da se to da tudi v Sloveniji, je opravljanje pripravništva v socialnem varstvu, kjer so v okviru javnega razpisa za spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva razpisana plačana pripravništva. Na soroden način in v dialogu s pristojnimi organi želi Sindikat iskati rešitve tudi za vsa ostala področja neplačanih pripravništev.

V kolikor se nam želite pri pripravi ukrepov aktivno pridružiti, ste toplo vabljeni: V Sindikat Mladi plus se lahko včlanite ali pa ga spremljate preko spletne strani mladiplus.si, dodatne informacije najdete tudi Facebook (@mladiplus) ali Twitter (@mladiplus) profilu Sindikata.

Vsak četrtek, ob 18. uri, poteka v 5. nadstropju Dalmatinove 4  tudi odprti sestanek Sindikata Mladi plus, na katerega ste vabljeni vsi, ki imate komentarje, predloge, pomisleke, kritike in rešitve.

Ekipa Sindikata Mladi plus vas prav tako prosi, da ji pomagate širiti poziv – osebno, med prijatelje in znance, preko e-pošte in družabnih omrežij. Naj njihov moto – SKUPAJ SMO MOČNEJŠI – postane tudi vaš, saj le združeni lahko poskrbimo za dostojnejše delo in življenje – za vse nas!

Hvala!

Dodatne informacije;
Zala Turšič, predsednica Sindikata Mladi plus
M: 031 452 288
E: info@mladiplus.si

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so zaradi novih predlogov varčevalnih ukrepov vlade Mira Cerarja zaskrbljeni. Tudi nova vlada očitno v mladih ne prepoznava potencialov za prihodnost in razvoj države. Nasprotno, kaže se, da smo mladi po mnenju slovenske politike tista socialna skupina državljanov, ki lahko na papirju prenese vse. V ŠOS-u so zgroženi, da bodo napovedani varčevalni posegi obremenili z levjim deležem prav segment mladih oziroma šolajočih. Od skupnega zneska, ki ga vlada namerava privarčevati v letu 2015, se namreč kar 10 odstotkov nanaša na mlade.

Najbolj zaskrbljujoča  je načrtovana drastična podražitev študentskega dela. Dejstvo je, da se to področje v Sloveniji mora urejati sistemsko in transparentno, upoštevaje ključne socialne komponente, ki jih za dijake in študente in njihove družine le-te tudi predstavljajo. Zlasti z vidika poglabljanja gospodarske in socialne krize, večanja brezposelnosti med mladimi ter neučinkovite in nekonsistentne štipendijske politike države. V ŠOS-u želijo s tem odzivom vlado opozoriti, da mladi ne bomo pristali na takšno neodgovorno obravnavanje. Možnosti za reševanje nastale situacije je res da več, želijo pa si, da bi te probleme reševali v duhu tvornega socialnega dialoga, ne pa na ulicah. V kolikor vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam, se bomo mladi primorani boriti za svoje pravice z vsemi razpoložljivimi legitimnimi sredstvi in mednje sodijo tudi protesti.

V ŠOS-u menijo, da je nesprejemljivo, da država denar za varčevanje jemlje tam, kjer je to očitno najlažje, in ne tam, kjer bi ga morala jemati. Predlagani varčevalni ukrepi po njihovem mnenju nikakor niso sistemski in obstaja bojazen, da bi s takim poseganjem v segment študentskega dela povzročili le njegovo ukinitev in nove sistemske luknje. Mladim pa bi vzeli še tisto malo, kar jim v teh razmerah visoke brezposelnosti in socialnih težav, omogoča šolanje in preživetje njih samih in pogosto tudi njihovih družin. Študentsko delo nenazadnje omogoča tudi pridobivanje delovnih izkušenj, ki jih delodajalci zahtevajo pred morebitnim zaposlovanjem.

Člani ŠOS-a so razočarani tudi, da je imela politika v času volilnih kampanj polna usta obljub o celostni obravnavi mladih in o sistemskih ukrepih, predlagani varčevalni ukrepi, ki so jih dobili zdaj na mizo, pa so popolno nasprotje temu. Takšen način dela ne vodi do rešitev, ampak le na ulico. Od vlade zato pričakujejo socialni dialog, predstavitev izračunov, vključitev v vse pogovore, ki kakorkoli posegajo v socialni položaj študentov in mladih nasploh, ter sistemsko in celostno obravnavo. Verjamejo, da skupaj lahko najdemo rešitev, vendar ne na tak enostranski in nesistemski način.

Vlade so do sedaj že privarčevale na mladih in sicer na področju štipendiranja, otroških dodatkov za dijake, študentske in dijaške prehrane ter občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, ukinjena je bila subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja mladih, zmanjšala se je višina subvencije za bivanje pri zasebniku, z omejitvami se je poseglo tudi v subvencioniran prevoz dijakov in študentov, plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja se je za študente podražilo, posebna osebna olajšava pri dohodnini za vzdrževane člane družine pa se je znižala.

Gledanje na mlado generacijo kot na vir potencialnih proračunskih prihodkov in reševanje najhujših socialnih in strukturnih problemov skozi bilance in številke bo za sabo pustilo opustošenje in še dodatno drastično poslabšalo socialni položaj mladih. Beg možganov v tujino se bo s takim ravnanjem in odnosom države do mladih nedvomno le še povečal.

Po poročilu Eme Knez

Ypsilon Mladi je projekt, ki ga socialno podjetjeSimbioza Genesis tekom celega leta soustvarja v sodelovanju z Microsoftom. Je glavni projekt kampanje e-Skills for Jobs 2014, ki jo izvaja Evropska komisija. V okviru projekta bodo v novembu potekale naslednje delavnice:

5. november ob 17. uri: Spoznaj se z MS Office Excelom (osnovno)

Da vaše znanje Excela ne bo več pomanjkljivo in vnašanje podatkov v seminarsko nalogo ne bo večna težava pred oddajo pisnih izdelkov, izkoristite možnost brezplačne delavnice osnovne uporabe Excela.

11. november ob 17. uri: Nadgradi svoje znanje MS Office Excela (nadaljevalni)
Vam osnovna uporaba Excela ne povzroča težav, nadgradnja pa stoji na nekoliko majavih tleh? Delo s formulami in uporaba različnih funkcij po tej delavnici ne bo več korak stran.

14. november med 16. in 20. uro ter 15. november med 9. in 18. uro: Vikend delavnica ‘Kreativno ustvarjanje z InDesignom’
Poigravanje s stili in filtri še nikoli ni bilo tako zabavno. Spoznajte se z osnovnimi veščinami InDesigna (več informacij vam je na voljo tukaj). Cena za 16-urno delavnico je 30 eur.

18. november ob 17. uri: Še nikoli tako preprosta uporaba MS Office Worda!
Seminarska naloga končana, vas pa je bolj kot ocene strah, kako boste uredili kazalo? Da oblikovanje besedil ne bo več težava, se udeležite brezplačnega tečaja MS Office Word, kjer se boste naučili celostnega urejanja besedil in dokumentov, poleg osnovnih funkcij pa boste posegli tudi po tistih “zavihkih”, ki se jim ponavadi raje izognete.

25. november ob 17. uri: Obvladaj MS Office Excel! (napredni)
Ovladate osnovne in dodatne funkcije Excela, a vseeno verjamete, da se v tem programu skriva še nekaj – več? Udeležite se napredne delavnice Excela, kjer se boste naučili stvari, ki bodo še dodatno nadgradile vaše znanje! Cena delavnice je 10 eur.

Vse delavnice potekajo v prostorih podjetja Simbioza Genesis, na Dunajski 22, v Ljubljani.

Izberite si delavnico, ki se je želite udeležiti, in se prijavite tukaj.

Študentska arena išče podjetne mlade in tiste, ki to želijo postati! V okviru Študentske arene, največje izobraževalno-sejemske prireditve za mlade v Sloveniji, bo od 21. do 23. oktobra že drugič potekal tridnevni projekt Arena podjetništva. Na dogodku bodo lahko mladi, ki si želijo osvojiti podjetniške veščine, s predavatelji, mentorji in motivatorji oblikovali in realizirali svoje podjetniške ideje ter se potegovali za številne nagrade za zagon podjetja, t. i. StartupKit.

Cilj Arene podjetništva je zgraditi mrežo mladih z različnimi znanji, iz različnih študijskih smeri in jih nato povezati med seboj in z investitorji. Želimo jim namreč pokazati, da lahko s povezovanjem idej, različnih znanj in pogledov na določen izziv skupaj ustvarijo boljše rešitve, najdejo izjemno inovativne ideje in uspešneje rešujejo različne družbene potrebe – ravno to je osnova vseh dobrih podjetniških idej.

Pod vodstvom pospeševalnika mladinskega podjetništva Ustvarjalnika bodo mladim skozi tridnevni dogodek svoje uspešne zgodbe predstavljali tudi mladi mentorji in motivatorji, ki poslujejo ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu.

Prvi dan se bodo udeleženci povezali v delovne skupine in pod mentorstvom Ustvarjalnika oblikovali in predstavili svoje podjetniške ideje. Drugi dan bodo skupine prisluhnile predavanjem, ki bodo razkrila pomembnost poslušanja, povezovanja, iznajdljivosti in prilagodljivosti v podjetništvu. Udeležence bo nagovorilo tudi slovensko-ameriško podjetje Zemanta z motivacijskem predavanjem o tem, kaj vse se skriva za uspešnimi podjetniškimi zgodbami. Mladina, d. d., bo pripravila okroglo mizo o tem, zakaj so priljubljena oblika lansiranja podjetniške zgodbe, t. i. start-upi, v Sloveniji tako zapostavljeni v smislu finančne in strateške podpore. V zaključnem četrtkovem dnevu pa se bosta predstavila tudi dva uspešna podjetnika – srednješolca, ki sta razvila vsak svoj produkt. Sicer pa bo četrtek namenjen pripravi »pitcha«, predstavitvi idej in razglasitvi zmagovalne ideje. Zmagovalna skupina bo prejela vrsto nagrad, s pomočjo katerih bo lahko lansirala svoj start-up in uspešno začela s poslovanjem.

Samo lani je v okviru Arene podjetništva sodelovalo 35 udeležencev, ki so se združili v 5 skupin. Nagrado za najboljšo idejo je tedaj prejela aplikacija za pametne telefone, ki uporabnikom ponuja posebno uporabniško izkušnjo v turizmu.

Prijave na Areno podjetništva so obvezne, vstop pa je prost.

Izdelana podjetniška ideja ali predznanje niso pogoj za sodelovanje.

Do več informacij lahko dostopate tukaj.

Si želiš narediti nekaj dobrega, prostovoljno pomagati pri učenju in si tako pridobiti nove izkušnje? Pomagaj udeležencem PUM-a na njihovi poti do uspešnega zaključka šolanja.

PUM je brezplačen, javno veljaven program neformalnega izobraževanja, namenjen mlajšim brezposelnim v starosti od 15 do 25 let. V PUM se je možno vključiti tekom celega šolskega leta, program pa poteka od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Udeleženci programa ‘Projektno učenje za mlajše odrasle’ (PUM) opravljajo šolske obveznosti na različnih šolah, pri različnih predmetih. Da bi uspešno zaključili svoje šolanje, pa potrebujejo učno pomoč. Zaradi omejenih finančnih sredstev iščejo prostovoljce, ki bi jim bili pripravljeni pomagati na njihovi poti. V zameno ponujajo neizmerno hvaležnost, kavo ali čaj, obilico humorja in kopanje na bazenu za dve osebi. Kdor je pripravljen pomagati, lahko člane kontaktira na:info@zavod-bob.si ali preko telefonske številke 041 391 086.

Do več informacij lahko dostopate tukaj.

Mlad, s (skoraj) končanim faksom in (skoraj) brezposeln?
OK, si se našel?
Potem pa lahko začnemo.

Blink 182 so prepevali “Nobody likes you when you’re 23” in marsikdo se znajde v situaciji, ko ugotovi, da podobno velja tudi za 24, 25, 26 in tako naprej. Nisi več študent oz. imaš za seboj diplomo, po možnosti celo magisterij, pred seboj pa širjave možnosti in v teh širjavah si povsem izgubljen, zaposlovalci pa pravijo, da imaš premalo izkušenj, da še nisi bil redno zaposlen…

Dejstvo je, da ne želimo promovirati množičnega izseljevanja iz Slovenije. Je pa skorajda znanstveno dokazano, da ima mobilnost mladih pozitiven vpliv na našo zaposljivost. Študija o učinkih programa Evropske unije Erasmus je namreč pokazala, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami precej izboljšan položaj na trgu dela. Z mobilnostjo v tvojem življenjepisu se zmanjša verjetnost, da boš dolgotrajno brezposeln/-a, pet let po zaključku študija pa jih je brezposelnih 23 % manj. Ne gre le za strokovno znanje, ki ga pridobiš na izmenjavi, pač pa za osebnostne lastnosti, ki jih razviješ stran od doma – strpnost, samozavest, sposobnost reševanja problemov, odločnost, radovednost (povzeto po raziskavi).

Ne poznamo pa le mobilnosti znotraj programa Erasmus+, danes ti želimo namigniti kar nekaj drugih možnosti, ki jih imaš po zaključenem študijo (ali celo že vmes).

—
Želiš v tujino oditi na delo v (običajno) nevladno organizacijo, kjer se boš lahko preizkusil v delu z mladimi z manj priložnostmi, socialnem delu s starejšimi, delu na področju trajnostnega razvoja, fotografiranju, skrbi za družabna omrežja organizacije, novinarskih opravilih, kulinariki,…?

Potem se odloči za Evropsko prostovoljno službo.

Tvoji potni stroški bodo pokriti v 90 %, prejmeš pa tudi stroške prehrane, pokrito je bivanje v enoposteljni sobi in mesečna žepnina. Tvoja služba lahko traja od 2 do 12 mesecev.
—
Bi rad/-a opravljal/-a praktično usposabljanje v mednarodnem okolju oz. v eni izmed držav članic EU, EFTA/EEA (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) ali v Turčiji, Švici in imaš še vedno status študenta?

Potem je čas za Erasmus prakso.

Izbereš si podjetje ali center izobraževanja, torej poiščeš delodajalca v tujini (pri čemer to ne sme biti evropska institucija ali diplomatsko predstavništvo RS v tujini) in za 4 mesece prejemaš Erasmus finančno pomoč v vrednosti 350 € z možnostjo dodatka 150 € s strani Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.
—
Če te posebej privlačijo severne države, ki niso članice EU – Islandija, Norveška ali Lihtenštajn – bi bilo morda primerno razmisliti o pripravništvu v eni izmed njih. Za to potrebuješ status študenta.

Izberi program EGP in Norveški finančni mehanizem.

Za obisk med 6 tedni in 3 meseci pridobiš štipendijo 900 € na mesec in povrnitev potnih stroškov, sam/-a pa si v eni izmed teh držav poiščeš delodajalca.
—
V primeru, da se v nobeni izmed zgornjih možnosti ne najdeš, je tudi za mlade brez statusa še veliko drugih priložnosti. Preveri evropske forume in iskalnike za iskanje pripravništev in služb ali pa si oglej ponudbe organizacij kot so AIESEC ali IAESTE.

Te zanima več o tvojih možnostih v tujini?

Piši nam na internationalboard@skis-zveza.si ali pa se udeleži naše delavnice “Po izkušnje v tujino!” v torek, 21. oktobra, med 16.30 in 17.30 na Gospodarskem razstavišču v predavalnici B – več o predavanju najdeš tukaj.

Sabina Carli,

Mednarodni odbor Zveze ŠKIS

Na izredni novinarski konferenci, ki je potekala 29. septembra 2014, je Žiga Schmidt opozoril na grobe posege Ministrstva za izobraževanje znanost in šport v obstoječ sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva. ŠOS pristaja zgolj na urejanje in zagotavljanje pravic oškodovanim študentom, vsi ostali sistemski posegi v visoko šolstvo pa so nedopustni pod pretvezo reševanja študentov.

V petek, 26. septembra 2014, v popoldanskem času, je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport ŠOS obvestilo, da bo v roku 1 ure v vladno usklajevanje posredovalo predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu, s katerim ureja akutno in urgentno situacijo študentov, ki študirajo na neakreditiranih študijskih programih. ŠOS je kljub nerazumnemu roku nemudoma posredoval komentarje univerzam, ministrstvu in NAKVIS-u.

Predlog ministrstva sicer ureja problematiko t.i. izbrisanih študentov in jim priznava obveznosti in javno veljavo njihovih diplom za nazaj, kar v ŠOS pozdravljajo, saj je nujno, da se za oškodovane študente poskrbi in da ne utrpijo nikakršnih posledic napake, ki si jo storile univerze.

Ob objavi predloga zakona pa so na ŠOS bili neljubo presenečeni ob ugotovitvi, da MIZŠ pod pretvezo reševanja stiske več kot 200 študentov grobo posega v sistem kakovosti v visokem šolstvu, sistem podeljevanja akreditacij in v pooblastila Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva. Ministrstvo namreč predlaga avtomatično podaljšanje trenutno nekareditiranim študijskim programom, brez vmesnega preverjanja kakovosti programov s
strani NAKVIS. Prav tako pa ministrstvo pušča na stežaj odprta vrata, da tudi vsi ostali visokošolski zavodi zaobidejo uveljavljen sistem podeljevanja akreditacij, ki v Sloveniji skrbi
za kakovost visokega šolstva že od leta 2010.

Predlagan sistem sprememb omogoča izmikanje visokošolskim zavodom, da izvajajo študijske programe mimo trenutno obstoječe zakonodaje, minimalnih kriterijev kakovosti in
evropsko priznanih standardov. Visokošolski zavodi bodo lahko zlorabljali predlagan sistem, saj jim predlog zakona omogoča javno veljavnost programov, kljub nedoseganju standardov
kakovosti. Tako bodo ob izteku 7-letne akreditacije zavodi še vedno lahko vpisovali študente
v prvi letnik študija, predlog zakona jim bo omogočal javno veljavnost brez izpolnjevanja strokovnih pogojev. ŠOS na takšen predlog ne more pristati in od ministrstva zahteva umik takšnega predloga iz vladne obravnave, saj bo sprejetje takšnega predloga pomenilo nepopravljivo škodo, ki jo bomo na dolgi rok zopet plačali študentje.

Žiga Schmidt (predsednik ŠOS): »Takšen poseg v sistem zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu pod pretvezo reševanja oškodovanih študentov je nedopusten in nesprejemljiv za študente. To je tako kot da bi Vlada z zakonom podaljšala uporabnost hrani, ki ji je že potekel rok uporabe in jo pustila na policah.«

Pobuda Moč besed, ki jo vodita partnerja Itak in Zveza prijateljev mladine Slovenije, in ki opozarja na sovražni govor med mladimi na spletu, bo z ulično zabavo Itak Urban Art dobila svoje mesto v Ljubljani, 2. oktobra, med 13. in 21. uro pred pubom Zlata Ladjica. Na njej bo s pomočjo uveljavljenih slovenskih uličnih umetnikov nastala unikatna poslikava v velikosti 30 kvadratnih metrov za bolj kakovostno medvrstniško komunikacijo ter strpnejši dialog in kulturo spletnega komuniciranja.

Doslej se je pobudi Moč besed na družbenem omrežju Facebook pridružilo že več kot 7.000 podpornikov in preko 30 medijsko prepoznavnih podpornikov.

Posebna zahvala za širok doseg pobude Moč besed gre več kot 20 nevladnim organizacijam iz vse Slovenije, ki s svojo strokovnostjo ter predanostjo širijo sporočila pobude: Unicef, Zveza študentskih klubov Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Študentska organizacija Univerze na Primorskem, ŠKUC, Ljubljanska mreža info točk L’MIT, Infopeka, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, CEZAM – Center za mlade Ruše, Klub belokranjskih študentov, Klub ajdovskih študentov, Klub ptujskih študentov, Klub študentov občin Postojna in Pivka, Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, Klub študentov občine Koper, Klub študentov Kranj, Klub študentov Lendava, Klub goriških študentov, Mladinski svet Velenje, Mladinski center Idrija, Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi in Društvo študentov novinarstva FEJS. Pobuda je seveda odprta tudi za nove organizacije, ki se želijo pridružiti.