Z današnjim dnem se pričenja že 9. Škisova štorklja. Projekt je namenjen študentskim družinam, sestavljen pa je iz dveh delov. V prvem delu se bo odvil natečaj otoških odtisov, ki bo trajal od 20. februarja 2014 do 20. marca 2014. Drug del projekta pa se bo odvil na materinski dan, 25. marca v vrtcu v študentskem naselju v Rožni dolini. Poleg otvoritve razstave otroških odtisov, poslanih na natečaj, bodo potekale delavnice za otroke in delavnica avtogenega treninga za mlade mamice.

Tema letošnjega natečaja je “Otroški odtis”. Otroci lahko svoj odtis izdelajo s pomočjo staršev, tako da lahko sodelujejo otroci vseh starosti. Izdelke pošljite na naslov Zveza ŠKIS, Parmova 53, 1000 Ljubljana, s pripisom za Škisovo štorkljo.

Pri projektu lahko sodelujejo družine, kjer ima vsaj eden od staršev veljaven status študenta za tekoče študijsko leto. Potrdila o statusu študenta lahko v originalu ali fotokopiji pošljete na zgoraj omenjeni naslov Zveze ŠKIS, kopijo lahko pošljete tudi preko elektronske pošte na naslov vesna.zvezaskis@gmail.com s pripisom za Škisovo štorkljo. S poslanim potrdilom o statusu študenta, tudi soglašate z objavo otroškega odtisa na spletni strani Zveze ŠKIS in na zaključni razstavi, ki bo od 25. marca dalje v vrtcu v študentskem naselju v Rožni dolini.

Ker prejetih odtisov ne moremo ocenjevati, saj jih bodo ustvarili otroci različnih starosti, smo se odločili, da bomo nagrade podelili s pomočjo žreba. Nagrajeni bodo vsi prejeti odtisi. Prva izžrebana številka bo prejela največjo nagrado, vsak naslednja pa manjšo. Nagradni žreb bo potekal skupaj s podelitvijo nagrad na materinski dan 25. marca od 17. ure dalje v vrtcu v študentskem naselju v Rožni dolini. Takrat bo potekalo tudi osrednje dogajanje projekta.

Za dodatne informacije in vprašanja se lahko obrnete na vesna.zvezaskis@gmail.com ali na 051-686-534.

 

Vljudno vas vabimo na konferenco »Priznajmo neformalno«, ki jo organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju s partnerji (Zavod Nefiks, e-Študentski Servis, Mreža MINVOS, Zveza ŠKIS, idr.) in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Konferenca bo potekala v torek, 25. februarja 2014 med 9.30 in 16.00 uro, v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Masarykova cesta 16, Ljubljana).

Konferenca »Priznajmo neformalno« je nadaljevanje procesa, začrtanega z mednarodnim simpozijem »Priznavanje in vloga neformalnega izobraževanja«, ki smo ga izvedli oktobra 2013 ter z resolucijo »Priznavanje neformalnega izobraževanja v Sloveniji«, ki je bila sprejeta na simpoziju.

Resolucija govori o 4 nivojih priznavanja neformalnega izobraževanja, in sicer:

– Priznavanje neformalnega izobraževanja v formalnem izobraževanju.
– Priznavanje neformalnega izobraževanja v gospodarstvu in na trgu dela.
– Priznavanje neformalnega izobraževanja na sistemski ravni (ministrstva, pravna ureditev).
– Priznavanje neformalnega izobraževanja v mladinskem sektorju.

Mladi se v Sloveniji soočajo z veliko ovirami, tako pri vstopu na trg dela, pri uveljavljanju delovnih izkušenj, ki so jih pridobili s študentskim delom, ali pri priznavanju kompetenc, ki so jih pridobili zunaj programov formalnega izobraževanja. Odprava teh in še mnogo drugih ovir je jedro prizadevanj za priznavanje neformalnega izobraževanja v Sloveniji.

Tako je področje priznavanja neformalnega izobraževanja v Sloveniji aktualno in se razvija že vrsto let; vendar pa  nam doslej še ni uspelo uvesti celostne sistemske rešitve, niti nam ni uspelo iz idej in delnih rešitev preiti h konkretnim akcijskim načrtom in implementaciji dogovorjenih smernic, ki bi celostno uredili področje.

Na konferenci se bomo z vsakim od zgoraj omenjenih področij ukvarjali v okviru delovnih skupin na katerih bomo naslavljali naslednja vprašanja in cilje:

– Kaj je potrebno storiti za implementacijo resolucije?
– Katere so ovire in kako jih presegati?
– Predlogi za akcijski načrt
– Potencialna ustanovitev delovnih skupin za posamezno področje

Partnerji, ki organiziramo konferenco »Priznavajmo neformalno« verjamemo, da je na področju priznavanja neformalnega izobraževanja nujna vzpostavitev sodelovanja s ključnimi deležniki na vseh 4-ih nivojih priznavanja, opredeljenih v resoluciji. Prepričani smo, da bomo lahko skupaj z vami, na prihajajoči konferenci naredili korak naprej na področju priznavanja neformalnega izobraževanja v Sloveniji.

Udeležba na konfrenci je brezplačna. Potrebna pa je prijava preko spletnega obrazca.

Za kakršnakoli vprašanja smo na voljo na elektronskem naslovi pr@mss.si ali na številki 041 897 616.

Že šesto leto zapored Onkološki inštitut ter Zveza slovenskih društev proti raku, pod okriljem Mednarodne zveze proti raku (UICC), organizirata svetovni dan raka, ki je namenjen ozaveščanju prebivalstva, politikov in strokovne javnosti o pomenu raka za sodobno družbo. Letošnje leto poteka pod geslom Preženimo mite o raku!, z namenom približanja teme javnosti ter s tem razbijanja zmotnih predstav o tej bolezni.
V sklopu kampanje nas na svetovni ravni opozarjajo predvsem  na to, da se je potrebno o raku pogovarjati, nuditi podporo vsem bolnikom  in njihovim svojcem  ter poudarjajo naj tema raka ne ostaja tabu. Še vedno se dogaja se, da so bolniki v družbi nemalokrat diskriminirani, zato se nekateri odločijo diagnozo obdržati zase, medtem ko bi že s samim pogovorom s svojim partnerjem, družino in prijatelji preprečili občutke strahu, jeze, krivde ali osamljenost, ki se lahko pojavijo ob prejetju diagnoze.

Simptomi in znaki začetne bolezni so praviloma neznačilni, zato jih lahko pogosto pripišemo kakšni drugi, manj nevarni bolezni. V kolikor se težave pojavljajo dlje časa, več kot dva tedna,  je je priporočen posvet z izbranim zdravnikom . Čeprav večinokrat  ne bo šlo za resno bolezen, naj to presodi zdravnik. V primeru pojava naslednjih opozorilnih znakov:  spremembe pri odvajanju vode in blata, rane, ki se ne celi, neobičajne krvavitev iz katerekoli telesne odprtine, zatrdline v dojki ali katerem koli drugem delu telesa, težave pri požiranju, opazne sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja, dražeč kašeljega ali hripavosti, pa je možnost prisotnosti  raka večja  in je posvet z zdravnikom  nujneje potreben.
Že med evropskimi državami, na svetovni ravni pa še posebej, so razlike v dostopnosti do učinkovitega zdravljenja, kar se kaže tudi v različnem preživetju bolnikov z rakom. Ne glede na različne možnosti v posameznih državah, pa mora biti osnovno vodilo bolnikom lajšati trpljenje in jim omogočti najboljše zdravljenje, ki je v danih razmerah mogoče. Veliko vrst raka, ki so bili vzrok smrti v preteklosti, je danes že mogoče uspešno preprečiti ali vsaj učinkovito zdraviti. Za preprečevanje raka je pomemben zdrav življenjski slog ter redno samopregledovanje ter spremljanje sprememb na svojem telesu.
Z letošnjo temo dneva boja proti raku si organizacije po vsem svetu prizadevajo javnosti sporočiti, da so predsodki oziroma miti,  kot  na primer, da pogovor o tej bolezni ni potreben, da simptomi in znaki raka niso vedno očitni, da v zvezi z boleznijo ni  mogoče prav nič narediti ter da pravice do zdravljenja raka nimajo vsi, popolnoma neresnični ter opozarjajo, da je informiranje o tej bolezni le še eno izmed dejanj, ki jih lahko storimo v preprečevanju rakavih obolenj zase ter naše bližnje.

Mladi, med 19. in 30. letom, ki si želite izboljšati svoje veščine komuniciranja in javnega nastopanja, uriti kritično mišljenje, sposobnost prepričljivega argumentiranja, poslušanja in analiziranja argumentov, povečati svoje voditeljske in organizacijske sposobnosti, pridobiti informacije, znanja in veščine, ki povečujejo možnost zaposlovanja kjerkoli v EU in pridobiti informacije o možnostih, ki nam jih ponuja evropsko državljanstvo, vabljeni na DEBATNO AKADEMIJO.

Prijavnina, ki vključuje 3 polne penzione v Hotelu Špik ali v Hotelu Kompas, Kranjska gora, izobraževalni program in gradiva, brezplačno uporabo bazena in interneta, znaša 35 EUR. Prijavite se lahko do 5. februarja. Prijavnica / Več.

Datum in kraj dogodka:13.-16. februar 2014, Kranjska Gora

Debatna akademija poteka  v okviru programa Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska unija. Projekt vodi Za in proti, zavod za kulturo dialoga, Multimedijski center Zavoda K6/4 ter Tipovej! In Razvojna agencija Kozjansko – Mladinski center Šentjur pa smo partnerske organizacije v projektu.

Avtorica: Adisa Dizdarević

Erasmus+ stopi v veljavo, v obdobju, ko je v EU skoraj šest milijonov mladih, brezposelnih. Če se ozremo na Španijo in Grčijo je delež brezposelnih mladih krepko čez 50 odstotkov. Istočasno pa se soočamo s problemom, ko imamo na voljo več kot dva milijona prostih delovnih mest, kjer pa tretjina delodajalcev  s probemom pridobivanja ustrezno usposobljenega kadra.

Novi program Erasmus+ bo s svojimi smernicami, spodbujanja mobilnosti med mladimi in spodbujanja mladih k pridobivanju ključnih kompetenc, znanja, spretnosti v tujini, skušal zmanjšati problem brezposelnosti v EU. Dodatni pogoji programa bodo dvignili nivo kakovosti in ustreznosti sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Evropi, saj bo podpora namenjena tudi strokovnemu razvoju izobraževalnega osebja in mladinskih delavcev ter povezovanju področij izobraževanja in dela. Pričakovanja programa so, da bi mobilnost študentov in vajencev, spodbudila tudi mobilnost delavcev med državami članicami, saj se poraja miselnost, da bi bili posamezniki, ki so bili v preteklosti zajeti v kakeršnokoli obliko mobilnosti, pripravljeni tudi v prihodnje oditi v tujino na izobraževenje ali delo. Proračun v višini 14,7 milijarde evrov upošteva predvidene stopnje inflacije. Načrtuje se dodelitev dodatnih sredstev za mobilnost v visokošolskem izobraževanju in krepitev zmogljivosti, pri katerih bo odprta možnost sodelovanja tudi za  države, ki niso članice EU.
Evropska komisija pozitivno pozdravlja podporo, izraženo s strani Sveta EU, novemu programu Erasmus +, programu EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Proračun 7-letnega programa zajema 14,7 milijarde evrov, kar se je povišalo za 40 odstotkov. Po sprejemu predloga programa Erasmus + 19. novembra 2013 (IP/13/1110) je bil sam predlog programa z večino potrjen, 3. decembra 2013, pa je bila podpora izražena tudi s strani Sveta EU. Erasmus + združuje podporo EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine v enem samem programu, kar je bilo v preteklosti ločeno v sedmih posamičnih programih. Program Erasmus + pa za razliko predhodnih posamičnih programov prvič vključuje financiranje športa. To področje je zamišljeno na centralizirani ravni.  Približno 265 milijonov evrov bo v naslednjih sedmih letih namenjenih evropski razsežnosti dogovarjanja izidov tekem in uporabe nedovoljenih poživil, nasilju in rasizmu. Program bo podprl tudi transnacionalne pobude in reševanje čezmejnih izzivov, ki vključujejo organizacije amaterskega športa, na primer s spodbujanjem dobrega upravljanja, socialne vključenosti, dvojnih poklicnih poti in telesne aktivnosti za vse.
Evropska komisarka za  izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade,  Androulla Vassiliou je že ob sprejetju Erasmus + na ravni Evropskega parlamenta pozitivno pozdravila. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad zagotovitvijo 40-odstotnega povečanje proračuna, v primerjavi s trenutnimi programi. To vsekakor odraža zavezanost EU k izobraževanju in usposabljanju. Erasmus+ bo poleg omenjenega prispeval tudi k boju proti brezposelnosti mladih, saj bo sam novi program nudil možnosti pridobivanja izkušenj v tujini ter s tem izobljšanja ključnih kompetenc in spretnosti, ki vsekakor mladih lahko omogočijo lažji vstop na trg dela.
Tudi na Zvezi ŠKIS nov program Erasmus + pozitivno pozdravljamo, saj bo podpiral strateška partnerstva, ki bodo lahko posameznikom, ki se bodo znašli na prehodu iz izobrežavanja v zaposlitev, v veliko pomoč, saj bo zagotovljal razvoj spretnosti in pridobitev novih znanj, ki jih le – ti potrebujejo, da bodo na trgu dela bolj zaposljivi in konkurenčni ostalim.
Končni podpis s strani Evropskega parlamenta in Sveta je predviden 11. december 2013. Program Erasmus + stopi v veljavo januarja 2014.

Po dobrega pol leta dogovarjanj med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), bo v začetku leta 2014 v javno razpravo prišel predlog zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov (t.i. študentsko delo).

Analize kažejo, da je občasno in začasno delo dijakov in študentov najpomembnejši vir dohodkov dijakov in študentov. Preko subvencij in štipendij je glede na proračunske postavke v letu 2012 država dijakom in študentom zagotovila okoli 168 milijonov EUR, kar je 100 milijonov EUR manj, kot smo si dijaki in študenti v istem letu prislužili s študentskim delom. Izdatna pa je tudi podpora družin, od katerih glede na raziskave Evroštudent študenti prejmemo med 100 in 150 milijonov EUR. Ti podatki kažejo, da je občasno in začasno delo še kako pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča ali olajšuje študij.

Pomen študentskega dela kot socialnega korektiva je eno izmed izhodišč ŠOS pri pogovorih o prihodnji ureditvi študentskega dela. Drugi pomen predstavlja njegova vloga kot povezava med izobraževanjem in trgom dela, saj ob neurejenih področjih študijske prakse in pripravništev predstavlja najpomembnejši vir pridobivanja delovnih izkušenj za mlade v izobraževanju. Zaradi teh dveh razlogov si je ŠOS prizadeval, da ne glede na to, kakšna bo ureditev, ta ne sme prinesti prevelikega upada celotne panoge študentskega dela.

Konkurenčna prednost občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pred ostalimi vrstami del ostaja njegova fleksibilnost in transparentnost, ki delodajalcem omogoča hitro iskanje primernih dijakov ali študentov za opravljanje del. Novost pa je, da bo napotnica zagotavljala večjo pravno in ekonomsko varnost dijakov in študentov, saj bo že poslana napotnica na naslov delodajalca osnova za izterjavo izplačila.

Z novo ureditvijo se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja relavantnih delovnih izkušenj. Poleg evidence občasnega in začasnega dela se bo vzpostavil tudi enotni sistem beleženja in priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih prek študentskega dela. Na ta način bomo lahko mladi ob iskanju prve zaposlitve izkazovali znanja in izkušnje, ki smo jih z delom pridobili, kljub temu, da dotlej še nismo opravljali dela prek rednega delovnega razmerja.
Ključna sprememba je seveda ureditev, po kateri bomo mladi tudi iz študentskega dela vplačevali prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno, v zameno pa bomo upravičeni do sorazmerne delovne dobe. Predvideva se, da bo zaradi narave nekaterih vrst dela (ki so namesto na število delovnih ur vezane na opravljeno delo in so zato plačana pavšalno), število delovnih ur, vračunanih v delovno dobo, vezano na minimalno urno postavko. Ta bo za občasno in začasno delo postavljena pri 4,5 EUR bruto, kar z 15,5% dajatvijo, ki bi jo dijaki in študenti vplačevali za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pomeni 3,8 EUR neto, delodajalci pa bodo ob tem plačali najmanj 5,4 EUR bruto bruto.

 

Dodatne omejitve pri dijakih in študentih niso predvidene, predvidevajo pa se omejitve na strani delodajalcev, ki so vezane na število redno zaposlenih za polni delovni čas. Teh omejitev naj ne bi bilo za delodajalce, ki zaposlujejo do 10 ljudi, saj so v to skupino vključena tudi mala in start-up podjetja, pri katerih je znanje mladih v izobraževanju ključno.  Prav tako omejitve ne bi veljale za interesna združenja študentov in dijakov, javne zavode in humanitarne organizacije. Za ostala podjetja in organizacije je ŠOS predlagal naslednje omejitve:

 

 

Predvideva pa se tudi poostren nadzor ter sankcije ob kršenju  nad opravljanjem občasnega in začasnega dela. S tem se bodo ukvarjali Inšpektorat za delo RS (IRSD), Davčna uprava RS (DURS) in Carinska uprava (CURS). Predvidene so denarne sankcije ob kršitvah, ob hujših kršitvah pa je predvidena tudi možnost prepovedi opravljanja občasnega in začasnega dela, tako pri delodajalcih, kot pri dijakih in študentih.

ŠOS in MDDSZEM tako želita urediti področje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov tako, da bo pravno primerno (sedaj ga v zakonodaji jo predvideva le nekaj členov v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). Obenem pa mora delo dijakov in študentov obdržati socialno funkcijo ter izboljšati funkcijo povezovanja izobraževanja in trga dela. Le na ta način bo občasno in začasno delo dijakov in študentov obstal kot pomemben institut sociale in zaposlovanja.